Srečanje je prebudilo spomin na spolno zlorabo

Petčlanski sodni senat pod vodstvom sodnice Marjete Dvornik je danes zaradi neprištevnosti Jeseničanu Josipu Leskovarju izrekel oprostilno sodbo. Med branjem obrazložitve oproščeni ni pokazal nobenih čustev, po rokovanju z odvetnikom ter objemanju s sorodniki in prijatelji je novinarjem povedal, da je vesel, ker je sodišče pravično razsodilo.

Objavljeno
01. marec 2011 19.15
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj
Kranj - Medtem pa je oče Tadeja Pusta, katerega je Leskovar 10. julija 2009 enajstkrat zabodel z nožem pred jeseniškim lokalom 1001 noč, tiho jokal. Tožilka Marija Marinka Jeraj, ki je za umor iz brezobzirnega maščevanja zahtevala 16 let zapora, predlagala pa je tudi, naj za Leskovarja odredijo pripor, je že napovedala pritožbo. »Odvzem življenja je res najhujše kaznivo dejanje in posledice občutijo ne le bližnji, ampak tudi okolica, ki pričakuje strogo kaznovanje. A vsak ima pravico do poštenega sojenja in sodišče mora pri tem upoštevati visoke standarde dokazovanja pri ugotavljanju kaznivega dejanja. V dvomu mora sodišče izreči oprostilno sodbo,« je uvodoma povedala sodnica Marjeta Dvornik.

Senat je presodil, da tožilstvo Josipu Leskovarju ni dokazalo brezobzirnega maščevanja iz nizkotnih nagibov. Oprl se je na mnenje izvedencev. Izvedenca psihiatrične stroke sta, kot je navedla sodnica, menila, da gre verjeti Leskovarjevemu zagovoru, da ga je Tadej Pust spolno zlorabil. Prav tako sta verjela, da se je Leskovar na srečanju s Pustom na usodno julijsko noč začel tresti, spomnil se je trenutkov iz mladosti, potem so se mu prikazovale meglene sanje ... in nazadnje je zagledal Pusta na tleh. »Leskovar je imel v času umora zoženo oziroma utesnjeno zavest,« je navedla sodnica in tako je nenadzorovano z nožem pokončal znanca. Ker je imel sicer začasno duševno motnjo, ni bil prišteven in torej ne more biti kriv. Svojega ravnanja ni mogel razumeti in se ni nadzoroval, je zaključila sodnica utemeljitev še s citatom iz učbenika Psihiatrija, ki je izšel leta 1999.

Tožilka Marija Marinka Jeraj je po končanem sojenju povedala, da je obrazložitev senata ni prepričala, zagovornik obtoženega Samo Mirt Kavšek pa, kljub temu da je sodišče sprejelo vse njegove argumente, ni bil videti zadovoljen. Novinarjem je razložil, da sojenja v Kranju sploh ne bi smelo biti. »Moj klient je bil neprišteven in to je bilo jasno že v preiskavi,« je poudaril.
Ker tožilstvo ni podalo predloga za obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, se Leskovarju, ki je bil sicer v priporu le do 20. avgusta 2009, ni treba zdraviti. Vsi izdatki sojenja bodo bremenili državni proračun.