Šrot in Bavčar še nista pripravljena na zaporniško hrano

Dokler sodišče ne odloči o prošnji za odlog prestajanja zaporne kazni, se začetek prestajanja kazni odloži.

Objavljeno
22. september 2014 21.51
Igor Bavčar na sodišču v Ljubljani, 19. julija 2013
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana – Potem ko je Igor Bavčar prejšnjo sredo prevzel poziv, da se zglasi na prestajanje zaporne kazni, je v petek na sodišče vložil prošnjo za njeno odložitev, nam je potrdil njegov pooblaščenec Marko Bošnjak iz Odvetniške družbe Čeferin. Enako prošnjo je vložil Boško Šrot.

Razloge, zaradi katerih bi Bavčar rad odložil odhod v zapor, njegov odvetnik noče razkriti, po naših neuradnih podatkih pa bi utegnili biti zdravstveni.

Iz zdravstvenih razlogov je sodišče za tri mesece (do srede decembra) že odložilo prestajanje triletne zaporne kazni Kristjanu Sušinskemu, nekdanjemu Istrabenzovemu svetovalcu za finance. Enako prošnjo je vložil tudi njegov brat, nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski, obsojen na tri leta in devet mesecev zapora, a sklepa sodišča, ki je sicer že odločilo o njegovi prošnji, še ni dobil. V četrtek bi se moral zglasiti na Dobu, vendar so iz uprave za izvrševanje kazenskih sankcij sodišče obvestili, da ga niso dočakali.

Eden zaradi dela, drugi zaradi zdravja

Boško Šrot, ki bi se moral tako kot Bavčar v zaporu zglasiti 3. oktobra, je prošnjo za odložitev prestajanja kazni vložil prejšnji ponedeljek, nam je potrdil njegov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Prosi, naj mu odhod za zapahe odložijo za tri mesece, saj je 11. septembra prevzel celjsko medijsko hišo NT & RC, kamor ga je na položaj namestnika direktorja in prokurista imenoval direktor in brat Srečko, ki ima zdravstvene težave. Če sodišče do datuma, ko se mora obsojeni zglasiti v zaporu, ne odloči o njegovi prošnji za odlog, se začetek prestajanja kazni odloži do odločitve sodišča.

Tako kot Šrot je začasno zadrževanje izvršitve kazni že v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil minuli torek, predložil tudi nekdanji prvi mož Istrabenza, pravnomočno obsojen na sedem let zapora. Vrhovno sodišče zadeve še ni vzelo pod drobnogled, poleg Bavčarja pa obsodbo zaradi trgovanja z delnicami Istrabenza na vrhovnem sodišču izpodbijajo tudi preostali trije soobsojeni.

Znano je, da so bila kazniva dejanja po ugotovitvah sodišča storjena leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona evrov Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.

Očitek Bavčarju je, da je nekdanjega prva moža Pivovarne Laško napeljal, da je pri teh poslih zlorabil položaj, pranje denarja pa naj bi storil s tem, ker naj bi si dal nakazati dva zneska v skupni višini 21,68 milijona evrov, in sicer denarja iz zlorabe položaja, nato pa je z njim razpolagal. V zahtevi za varstvo zakonitosti Bavčarjev odvetnik Bošnjak poudarja, da ni opredeljeno, kako bi moral Šrot ravnati v konkretni zadevi, pri čemer je za obstoj očitanega kaznivega dejanja nujen obstoj škode za Pivovarno Laško. Ta je imela pri tem poslu več kot tri milijone evrov dobička in njeno premoženje se s spornimi posli ni zmanjšalo, ampak povečalo. Stališče sodišč, češ da je nepomembno, kakšen bi bil učinek teh transakcij za pivovarno, po Bošnjakovem mnenju pomeni kršitev kazenskega zakona.

Štiri zahteve za varstvo zakonitosti

Že Šrotov pooblaščenec Kovačič Mlinar je v zahtevi za varstvo zakonitosti opozoril, da že sodišče priznava, da januarja 2007, ko naj bi se kaznivo dejanje začelo, ni bilo jasno, kako se bo gibala cena delnic Istrabenza, zato ni bilo jasno niti, ali bo iz tega posla sploh nastala kakšna korist za kogarkoli. »Nemogoče je zato govoriti o nekakšnem 'kriminalnem načrtu', ki naj bi se začel že takrat izvajati. To pa pomeni, da Šrot ni ravnal z neposrednim naklepom, kar je pri očitnem kaznivem dejanju bistveno,« meni Kovačič Mlinar.

Neobostoj tako imenovanega direktnega oziroma obarvanega naklepa izpostavlja tudi Bošnjak ter dodaja, da ni konkretizirano, kaj naj bi Bavčar sploh storil oziroma s kakšnimi ravnanji naj bi bil sam ali prek Kristjana Sušinskega Šrota napeljal k zlorabi položaja.

V zvezi s pranjem denarja odvetnik še poudarja, da se navedeno kaznivo dejanje lahko stori samo z obarvanim naklepom, torej z namenom prikriti izvor »umazanega« denarja, izrek pravnomočne sodbe pa tega Bavčarju sploh ne očita, niti v opisu dejanja v izreku sodbe niti v obrazložitvi pa se ne zatrjuje, da je s sprejetjem denarja na svoj transakcijski račun prikril oziroma poskušal prikriti izvor denarja.