Včeraj smo sicer zapisali, da so o odkritju in pregledu zapuščenega Lunatica še isti dan najprej obvestili avstralsko obalno stražo (AMSA/RCC). Ko pa so na svetovnem spletu odkrili, da gre za jadrnico slovenskega morjeplovca, pa še slovensko veleposlaništvo v Canberri. Prvi in drugi častnik ameriške posadke Rod Widdrington in Joseph Ferris sta na dveh spletnih forumih zapisala, da sta poleg avstralske AMSA/RCC obvestila tudi slovensko veleposlaništvo v Canberri, a da na slovenski odgovor še čakajo.
Neuradno smo izvedeli, da veleposlaništvo od Ferrisa ni dobilo nobenega sporočila. Če bi ga dobili, bi mu seveda odgovorili. O odkritju jadrnice naj bi jih obvestila avstralska AMSA/RCC. »O odkritju Lunatica nas je obvestila avstralska AMSA/RCC, nato smo obvestilo posredovali v Ljubljano ministrstvu za zunanje zadeve,« nam je v ponedeljek iz Canberre odpisal odpravnik poslov Gregor Kozovinc in dodal, da bo ameriško ladjo Roger Revelle s Šterkovo zapuščino ob prihodu v Fremantle 15. maja zanesljivo pričakal uslužbenec slovenskega veleposlaništva.
In kaj pravijo na sedežu avstralske obalne straže v Sydneyju, ki nadzoruje kar 52 milijonov kvadratnih kilometrov morja?
O odkritju zapuščene Šterkove jadrnice v ponedeljek niso vedeli še nič. Beth Holden, namestnica vodje službe za stike z javnostjo Tracy Jiggins, pravi, da AMSA/RCC slovenskemu veleposlaništvu v Canberri ni poslala nobenega obvestila, ker o odkritju do ponedeljka še ni bila obveščena.
A pustimo vnemar komunikacijske šume in tišine na relaciji ladja Roger Revelle-Amsa-slovensko veleposlaništvo v Avstraliji. Po natančnem pregledu fotografij Lunatica, ki so jih naredili iz ameriške ladje, je izkušeni poklicni jadralec iz Portoroža Davorin Miklavec ocenil, da je Šterk - sodeč po zadnjem vpisu v ladijski dnevnik se je to zgodilo 2. januarja popoldne ali ponoči ali pa 3. januarja - na palubi doživel nezgodo med vpenjanjem oranžnega viharnega jadra (viharnega floka oziroma tormentine) na premec. To naj bi se zgodilo med pripravami na hitro bližajočo se nevihto ali pa že med samo nevihto. Glavno jadro, od katerega so po štirih mesecih plovbe brez nadzora ostale le cunje, je bilo pred naletom nevihte z močnim vetrom skrajšano, spodnjih robov majhnega oranžnega viharnega floka pa Juretu ni uspelo vpeti na premec (prednjega) in z vrvjo (prek škripca) zategniti na vinč. Verjetno ga je med pripravljanjem viharnega jadra presenetil visok val in vsega je bilo konec, je ocenjeval Miklavec.
Iz torkovih Slovenskih novic