Stres se začne že, ko pride klic na pomoč

Vransko – Intervencijske vožnje so hitre in zaradi bitke s časom tudi zelo stresne. Vadba intervencijskih voženj ni možna, zato je trening v simulatorju, ki so ga v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem vnovič omogočili, skoraj nujen. Tudi zato, ker je v Sloveniji več kot 50.000 gasilcev, ki so vsi potencialni vozniki intervencijskih vozil.

Simulator je bil letos precej bolj zaseden kot lani, v slabem mesecu dni se je usposabljalo več kot 300 gasilcev. Medtem ko so lani gostili več poklicnih gasilcev, večje poklicne gasilske enote imajo tudi voznike, pa so bili letos večinoma na usposabljanju prostovoljni gasilci. Prostovoljna gasilska društva imajo po Sloveniji okoli 50.000 članov, v praktično nobenem nimajo posebej določenih voznikov intervencijskih vozil, je dejal poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek: »Vsi člani so potencialni vozniki. Pomagamo, da bi se jih takih usposabljanj lahko udeležilo čim več. Na žalost občutno premalo.«

Gasilci so pod stresom takoj, ko dobijo klic, da morajo v gasilski dom, torej še preden se sploh usedejo v intervencijsko vozilo. »Začnemo vožnjo v osebnem vozilu. In tudi tam ne peljemo normalno. Ko pridemo v gasilski dom, se še sploh ne ve, kdo bo vozil. Ponavadi tisti, ki je najbolj izkušen, se pa zgodi, da najbolj izkušenih včasih ni na intervenciji,« je realnost intervencijskih voženj prostovoljnih gasilcev opisal Petek.

Ko povoziš neresničnega kolesarja

Trening intervencijske vožnje na cesti ni možen, zato so simulatorji toliko bolj pomembni. Gre za simulator vožnje večjih intervencijskih vozil, zato je bolj primeren za gasilce, čeprav so se lani usposabljali tudi nekateri reševalci. Voznik v simulatorju dobiva navodila, na kakšno »intervencijo« se mora odpraviti in se odpelje po »cesti«. In voznikom se, čeprav vedo, da gre za simulacijo, zviša utrip, ko jih pošljejo na intervencijo. Ob našem obisku je pri taki »intervenciji« voznik spregledal kolesarja, ki se je skrival za kolono avtobusov in potem pravilno zapeljal na cesto, naravnost pred intervencijsko vozilo. Resnični kolesar takega srečanja gotovo ne bi preživel.

Inštruktor varne vožnje in vodja usposabljanj za voznike intervencijskih vozil pri AMZS Danijel Granda je dejal, da je pri tem usposabljanju največji poudarek na psihološki pripravi, da se intervencijska vožnja ne konča, še preden se vozilo pripelje do kraja nesreče oziroma do pomoči potrebnih: »Opazili smo, da vozniki sploh ne razmišljajo, da pozabijo, za kakšno intervencijo gre. Treba je namreč ločiti, ali je zagorel smetnjak ali so ogrožena življenja. Bistvo intervencije ni v hitrosti in adrenalinu, ampak da pridemo do konca in reševanje dokončamo.« Podobno dodaja Petek: »Gasilcem je treba razložiti, da je bolje, da pridejo minuto kasneje, kot pa da vozijo hitreje in sploh ne pridejo na kraj nesreče.«

Včasih je počasneje hitreje

Granda je poudaril, da ni nujno, da vozniki s hitro vožnjo na intervenciji veliko pridobijo: »Te vožnje so relativno kratke, zato je treba voziti umirjeno in s predvidevanjem. S hitro vožnjo ne bomo pridobili veliko časa, če sploh kaj. Problem intervencijskih voženj je, da vozniki prednost izsiljujejo, namesto da bi si jo pridobili. Poleg tega vozniki intervencijskih vozil slišijo sireno, nekatere že to razburi, pa kolege, ki se zadaj pripravljajo in pogovarjajo.« Stres je velika ovira, Granda je dodal, da se reakcijski čas posameznikov na intervenciji celo podaljša za pol sekunde, ponavadi traja eno sekundo.

Da stres povečuje možnost napak, je poudaril tudi poveljnik gasilskega poveljstva občine Log-Dragomer Pavel Remškar, ki se je tudi udeležil letošnjega usposabljanja: »Simulator poskuša prikazati realno situacijo našega povišanega srčnega utripa ob informacijah, kaj se je zgodilo oziroma ko hitimo na pomoč. Hote ali nehote razmišljamo, kaj nas tam čaka. Tako je verjetno ta simulator zato toliko boljši, ker ti za razliko od poligona omogoča realnejši vpogled v promet.«

Intervencijska vozila so lani sodelovala na več kot 18.600 dogodkih po Sloveniji, od tega pri 2600 prometnih nesrečah. Čeprav so intervencijska vozila redko udeležena v prometnih nesrečah, se to vsako leto dogaja. Največja težava so prevrnitve teh vozil, ki bi jih pomagali preprečevati tudi ustrezni elektronski sistemi v vozilih, ki pa (še) niso obvezni.