Sumi so, a konkretnih spornih navodil da ni bilo

Kriminalist Pavel Jamnik trdi, da je bil namen postopka iskanja prostorov za NPU zagotoviti posel Ram Investu

Objavljeno
07. oktober 2015 19.08
Sodba Damjanu Lahu.. V Ljubljani 3.9.2013
Marko Jakopec, kronika
Marko Jakopec, kronika
Ljubljana – »Lah je bil v pogovorih sicer res vedno vljuden, kar pa še ni pomenilo, da je bilo mogoče njegovim navodilom kakorkoli oporekati,« je na ponovnem sojenju Damjanu Lahu, obdolženemu nečednosti v postopku pridobivanja poslovnih prostorov za NPU, dejal kriminalist Pavel Jamnik.

Alenka Lamovec Alič, arhitektka z direktorata za logistiko, ki je sodelovala v skupini za ocenjevanje morebitnih lokacij za namestitev NPU, je vztrajala pri svojih izjavah s prvega sojenja, komentirati pa je morala tudi besede Pavla Jamnika, češ da je bila enkrat pri njem vidno razburjena, zaskrbljena, panična in je jokala, ker da je v strahu za svojo službo. Podobne ugotovitve je v uradnih zaznamkih napisala tudi kriminalistična policija, namreč, da je Lamovec Aličeva ob konkretnih vprašanjih glede iskanja prostorov za NPU planila v jok in ni hotela odgovarjati. Tudi tokrat so ji šle besede težko iz ust, povedala je le, da je ves čas delala po navodilih nadrejenih, da jih je o vsem svojem početju sproti obveščala, o izjavi na policiji pa, da je tak dogodek za človeka, ki tega ni vajen, zelo stresen. Na vprašanja, ali se je kdaj sestala z obtoženim Lahom, je povedala, da sta bila v pisarni nekajkrat sama, razpoloženje je opisala kot moreče, kot odnos nadrejenega nad podrejenim, komunikacijo pa kot odrezavo. Dodala je še, da je Lah na sestankih delovne skupine s svojim tonom in govorico telesa navzočim dal vedeti, da je treba odrejene naloge opraviti.

Je bil na dveh koncih hkrati?

Kriminalist Jamnik se je tudi skliceval na izjave s prvega sojenja, med drugim pa je povedal, da je bilo sredi leta 2009 že povsem jasno, da namen iskanja prostorov za NPU ni bil zagotoviti optimalne razmere za delo novega organa, ampak izključno zagotoviti posel Ram Investu. Sicer pa je Jamnik na prejšnjem pa tudi na tokratnem sojenju trdil, da sta 19. januarja 2010 dva udeleženca sestanka delovne skupine zapustila sejo, se sestala z Lahom in ga seznanila s podrobnostmi najema stavbe za potrebe NPU na Dimičevi. Lahov zagovornik, odvetnik Mitja Pavčič, je takrat njegovo trditev najprej izpodbijal z zapisnikom komisije vlade za administrativne zadeve z 19. januarja 2010, na kateri je bil tudi Damjan Lah, nato pa Jamnika ovadil zaradi krivega pričanja. Ovadba je bila pozneje zavržena.

Bojana Bučinela, takratnega vodjo centra za logistiko, so spomnili na izjavo, ko je na prejšnjem sojenju na vprašanje, ali sta na izbiro lokacije za NPU vplivala obtoženi Lah in takratna notranja ministrica Katarina Kresal, dejal, da na taka vprašanja ne bo odgovarjal, ker ima pač rad svojo službo. Na vztrajanje sodišča, naj komentira takratno izjavo, je dejal, da je v tistem času službo nastopil pod drugim ministrom in da bi se njegova zamenjava lahko zgodila kadarkoli. Povedal je tudi, da je že sredi leta 2009 več okoliščin kazalo na to, da je sodelovanje z Ram Investom dogovorjeno in da so zadeve pokrite z nekakšnim ustnim dogovorom. Na konkretno vprašanje, ali je obdolženi Lah kdaj vplival, pritiskal ali kakorkoli drugače usmerjal njegovo delovanje v smislu, »izberite mi lokacijo na Dimičevi«, je Bučinel odgovoril, da ne.

Tožilstvo Lahu očita, da je kot generalni sekretar na notranjem ministrstvu (ta položaj je zasedal, preden je postal državni sekretar) v postopku pridobivanja poslovnih prostorov za NPU nezakonito dal prednost Ram Investu. Podjetju je tako omogočil korist, deloval pa je v nasprotju z uredbo o stvarnem premoženju države, trdi tožilstvo. Lah se je domnevno predhodno dogovoril z direktorjem Ram Investa Igorjem Jurijem Pogačarjem o oddaji prostorov in ceni za kvadratni meter. Članom skupine za materialno premoženje pa je menda dajal navodila, da je bil postopek izbire ponudnika izpeljan tako, da je bil izbran Ram Invest, še piše v obtožnem predlogu.