Šumrada ostal brez odškodnine

Ljubljana – Ker so višji sodniki zavrnili pritožbo nekdanjega veleposlanika v Parizu Janeza Šumrade, je sodba ljubljanskega okrajnega sodišča, ki je novembra lani zavrnilo Šumradov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi pisanja Dnevnika in posega v čast in dobro ime, pravnomočna.

Nekdanji veleposlanik je zahteval 10.000 evrov odškodnine zaradi članka, v katerem sta novinarki Meta Roglič in Miča Vipotnik poročali o kazenski ovadbi, ki so jo zoper njega spisali kriminalisti in jo poslali na tožilstvo zaradi domnevnih nepravilnostih pri porabi sredstev na veleposlaništvu v Franciji med letoma 2006 in 2010. Članek je bil objavljen maja 2012, novinarki pa sta v njem med drugim zapisali, da je bila proti takratnemu veleposlaniku zaradi tega vložena kazenska ovadba zaradi poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter da naj bi proračun oškodoval za 350.000 evrov, saj naj bi iz proračunskih sredstev kupil stanovanje v Parizu. Zmotil ga je še zapis, da je v »diplomatskih krogih mogoče slišati, da naj bi za nakup stanovanja trošil denar, namenjen za najemnino rezidence, opozarjajo pa tudi na enormne zneske, ki mu jih je ministrstvo odobrilo za reprezentanco«.

V javnem interesu

Šumrada je v tožbi zatrjeval, da je bilo poročanje senzacionalistično, polno izmišljenih dejstev, ki niso temeljila na nobenem uradnem dokumentu ali uradni izjavi kake institucije. Predložen naj ne bi bil niti en materialni dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče utemeljeno in brez vsakršnega dvoma zaključiti, da sta novinarki v času objave lahko objektivno utemeljeno verjeli v resničnost zapisanega. Za vire iz diplomatskih vrst je trdil, da sta si jih izmislili, sodišče pa jima nekritično verjame. Nekdanji veleposlanik je navajal, da so ga res ovadili, vendar zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, ovadba pa je bila pozneje zavržena. Glede stanovanja je zatrdil, da ga ni kupil on, temveč njegova žena, ter da novinarki tega in drugih navedb pri njem sploh nista preverili.

A so višji sodniki pritrdili okrajnemu sodišču, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo. V času objave članka je bila namreč zoper Šumrado dejansko vložena kazenska ovadba v zvezi s finančnim poslovanjem veleposlaništva, iz članka pa je razvidno, da gre za domnevne in ne za že ugotovljene finančne nepravilnosti. Pisanje o tej temi je po mnenju sodišča brez dvoma v javnem interesu, novinarki pa sta pri pridobivanju informacij pokazali vso potrebno skrbnost.

Šumrado so namreč sumili več kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, očitali so mu, da je povzročil za okoli 245.000 evrov škode. Ovadba je temeljila na ugotovitvah inšpekcijskega nadzora, ki je pokazal nepravilnosti pri porabi sredstev za reprezentanco in najem rezidence ter pri zaposlovanju, saj so od leta 2006 do 2009 na primer za reprezentanco porabili 51.800 evrov preveč, od leta 2006 do 2010 pa limit za najem rezidence z garažo vred presegli za 85.800 evrov.

Poročanje o ovadbi dopustno

Podrobnosti nadzora novinarki takrat nista poznali, od uradnih institucij jih nista mogli pridobiti, zato sta nekatere podatke dobili od svojih virov na ministrstvu in si jih nista izmislili. Že prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je imel tudi Šumrada možnost povedati svojo plat medalje, čeprav je to zanikal. Verjelo je namreč Rogličevi, da mu je telefonirala in poskušala pridobiti njegovo izjavo, vendar na vprašanja ni hotel odgovarjati.

Čeprav novinarki nista povsem pravilno navedli, katerih kaznivih dejanj je osumljen, po mnenju sodnikov to ni bistveno. Dejstvo je, da članek povprečnemu bralcu sporoča, da je ministrstvo Šumrado prijavilo policiji in da gre za sum nedovoljene porabe proračunskega denarja. Prav tako ni odločilno, da je bila ovadba po objavi članka zavržena – dopustno je namreč poročanje o vloženi ovadbi in ne šele o pravnomočni sodbi. Kot še dodaja sodišče, novinar ne more biti objektiven in to, kar vidi in piše, vidi in piše iz določenega, lastnega zornega kota.