Tiskane izdaje
Ljubljana – »Oškodovanec je v tem primeru lahko srečen, da nima tankega vratu, drugače bi se vse skupaj verjetno tragično končalo,« je po prebranem sklepu, s katerim obtoženega Vida Lubija sodišče pošilja na obvezno zdravljenje na forenzično psihiatrijo, povedala sodnica. Mladenič, ki je taksistu prerezal vrat, se je tako zaporu izognil.
Da 23-letni Ljubljančan Vid Lubi zaradi brutalnega kaznivega dejanja ne bo videl prave zaporniške celice, je bilo jasno že ob prebrani obtožnici, saj mu tožilstvo očita poskus uboja v stanju neprištevnosti. Izvedenec psihiatrične stroke je namreč ocenil, da 2. maja popoldne, ko je taksistu brez razloga prerezal vrat, zaradi akutne zastrupitve z drogami in drugimi psihoaktivnimi snovmi dejanja ni bil sposoben razumeti in se obvladati.
Tožilec je pred odločitvijo sodnega senata pod predsedstvom Dejana Fekonja poudaril, da je poskus uboja nedvomno dokazan. A ker je bil po mnenju izvedenca neprišteven, zanj kazenske sankcije ni predlagal, temveč varnostni ukrep obveznega zdravljenja. Obramba pa je sodišče poskušala prepričati, da je šlo za hudo telesno poškodbo, in ne poskus uboja.
Senat je brez kančka dvoma sklenil: »Šlo je za poskus uboja.« Sodnica je povzela ugotovitve zdravnikov, da bi se zgodba verjetno drugače razpletla, če oškodovanec, po domače povedano, ne bi imel debelejšega vratu. Potem ga verjetno niti tako hitra pomoč, kot je je bil zdaj deležen, ne bi ohranila pri življenju.
Vidu Lubiju je jasno povedala, da je razvajen mladenič in mora v glavi narediti resen preklop, če želi zaživeti drugače. Okrcala ga je tudi zaradi njegove nekritičnosti glede zasvojenosti in dodala, da prav zato obstaja resna nevarnost, da bi na prostosti znova zašel na kriva pota. »Opravičilo, ki ste ga izrekli, ni dovolj, da bi dokazali, da si želite zaživeti drugače. Če boste z nezrelostjo nadaljevali, se lahko zgodi še kaj hujšega,« mu je navrgla.
Obtoženi Lubi, ki je od 4. maja v priporu na enoti forenzične psihiatrije, je pred senatom dejal, da o dogodku ne ve nič, se je pa strinjal z branjem povedanega v preiskavi. Takrat je pojasnil, da je sam poklical policijo, saj se je čez čas zbudil v grmovju, roko je imel krvavo in je sklepal, da je nekaj storil. Seznam zdravil in drog, ki jih je redno poplakoval z alkoholom, je dolg. Med njimi se najde celo ketamin, znano pomirjevalo za konje.
Kako so prepovedane droge, tablete in alkohol sinovo življenje povsem sesuli, sta na prostoru za priče pred dnevi potrdila tudi njegova oče in mati. Prvi je povedal, da od leta 2011 vesta za sinovo odvisnost, doma so se o tem pogovarjali, iskali rešitve, a je Vid vztrajal, da se bo sam izkopal iz mamilskega pekla. Po več mesecih iskanja rešitev so starši sklenili, da mu doma odpovedo gostoljubje, a ga niso poslali na cesto, ampak so mu najeli stanovanje.
Obtoženi je obiskoval tudi strokovno pomoč, vendar jo je predčasno prekinil. Konec januarja je hotel storiti samomor, zato je nekaj časa preživel na psihiatriji, je še pojasnil njegov oče. Kljub vsem problemom, ki sta jih z ženo imela z njim, ga ne poznata kot agresivnega, saj nad njiju ni nikoli dvignil roke niti ni uničeval inventarja.
Z vidno dolgo brazgotino na vratu, ki je posledica zareza z nožem, je spregovoril tudi oškodovanec. Že pred preiskovalnim sodnikom sredi maja je povedal, da se je z obtoženim med vožnjo normalno pogovarjal, sicer samo o vremenu, še zdaleč pa ni slutil, da bi lahko bilo kaj narobe.
Ko je pri garažah v Dravljah ustavil vozilo, je na vratu nekaj začutil; sprva je mislil, da mu je okoli vratu ovil žico. A je takoj zatem brizgnila kri. Začutil je še vbod v vrat. Iz avta ni mogel takoj, ker je bil pripet z varnostnim pasom. Ko je le izstopil, ga je napadalec gledal, prav tako ga je gledal ves čas, ko je po taksi radijski zvezi poklical pomoč. Nato je napadalec pobegnil.
S sankcijo, ki je doletela njegovega napadalca, oškodovanec gotovo ni zadovoljen. Pred časom je potarnal: »Če jaz potniku ne izdam računa, me takoj doleti 200 evrov kazni. Kakšna kazen pa bo doletela tega, ki me je skoraj ubil?« Sicer pa za taksista sodni boj še ni končan, saj bo v pravdi zahteval 35 tisočakov za nepremoženjsko škodo. Sodišče mu je v kazenskem postopku priznalo le 432 evrov premoženjske škode, ki jo je utrpel zaradi dogodka.
