Težko oškodovanje Teša, lov na preplačane milijone

Ljubljana, Celje – Damjan Turk, vodja sektorja kriminalistične policije policijske uprave Celje, je poudaril, da so milijoni iz Teša 6 končali v francoski družbi, v nadaljnji kriminalistični preiskavi pa se trudijo ugotoviti, ali je denar morebiti končal na računih zdaj ovadenih oseb ali pri kateri drugi fizični ali pravni osebi.

Celjski kriminalisti so ovadili Uroša Rotnika, ki je bil do leta 2010 direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš), Petra Kotarja, ustanovitelja in zastopnika družbe Sol Intercontinental, Boštjana Kotarja, direktorja družbe CEE, Jožefa Dermola, Mirana Lebana in Darka Weissa, zaposlene v družbi CEE, Jožeta Lenarta, zaposlenega v Tešu, Bojana Brešarja, namestnika vodje tehnike in vzdrževanja v Tešu. Poleg njih pa še visoka predstavnika francoskega Alstoma in podružnice v Avstriji. Sumijo jih dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic in dveh kaznivih dejanj uničenja ali ponareditve poslovnih listin.

Tto, da sta med ovadenimi tuddi uslužbenca Alstoma je lahko dobra novica, saj bi to omogočilo odškodninsko tožbo proti tej multinacionalki. Odškodnina pa lahko doseže trikratnik povzročene škode, kar je v tem primeru polovica naložbe.

Če na grobo razdelimo preiskavo, so se kriminalisti v prvem sklopu osredotočili na prenovo bloka 5, kjer so ugotovili, da so osumljenci sodelovali pri sklenitvi pogodbe rekonstrukcije bloka v skupni vrednosti skoraj 2,5 milijona evrov. Storilci so ob tem zlorabili položaj ali pomagali pri zlorabi tako, da so Alstomu in z osumljenci povezano družbo CEE pridobili 365.000 premoženjske koristi zaradi navidezno opravljenih svetovanj.

V milijonih pa štejejo škodo pri preiskavi gradnje bloka 6, katerega gradnja se je od prvotnih 654 milijonov s premišljeno škodljivimi aneksi in pogodbami podražila na 1,18 milijarde evrov. Policija ugotavlja, da je bilo javno naročilo za opremo sklenjeno na ekonomsko neupravičen način. Tako naj bi konkurenčnega dobavitelja (Siemens Hitachi) izločilo, pri drugem, ki je bil izbran, pa naj bi se spreminjale zaveze v njegovo korist.

Sumljive posle so sklepali od avgusta 2006 do oktobra 2009. V tem času so spisali številne zaveze in podpisali škodljive pogodbe oziroma anekse, ki so Teš oškodovale za skoraj 285 milijonov evrov. Od tega je po dognanjih kriminalistov Alstom iz naslova sprememb pogodbe pridobil 166 milijonov evrov premoženjske koristi. To se po naših informacijah nanaša na podražitev zaradi montaže glavne tehnološke opreme, čeprav je bila v razpisnih pogojih predvidena gradnja elektrarne na ključ. Cena montaže je kasneje sicer še močno variirala, po zadnjih podatkih pa naj bi stala 179 milijonov.

Škodljiva je bila tudi sprememba eskalacijske klavzule, katere aneks je bil podpisan 19. oktobra 2009, istega dne pa je bilo iz pogodbe izvzetih tudi 25 milijonov že plačane rezervacije. Kasneje so se sicer pri eksalaciji podpisovali še dodatni aneksi, nekateri, predvsem po spremembi vodstva, tudi v korist Teša, je dejal Turk.

Denar je v Franciji

Turk je še poudaril, da so milijoni končali v francoski družbi, v nadaljnji kriminalistični preiskavi pa se trudijo ugotoviti, ali je denar morebiti končal na računih zdaj ovadenih oseb ali pri kateri drugi fizični ali pravni osebi. Osumljeni so še, da so naredili vse, kar je v njihovi moči, da je Sol Intercontinetal dobil še dodatne tri milijone evrov za fiktivna svetovanja. Prav zaradi omenjenega so zoper Petra in Boštjana Kotarja podali kazensko ovadbo zaradi dveh kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin.

Gre za plačilo svetovalne pogodbe za Teš 6, ki jo je Peter Kotar kot direktor družbe Sol Intercontinetal v letu 2006 sklenil s hčerinskima družbama AlstomProm Ltd in Alstom Switzerland Ltd francoskega koncerna Alstom.

Rotnik je pred časom obtožbe, da razpolaga vsaj z delom denarja, ki izvira iz plačila te svetovalne pogodbe, zavrnil kot neresnične. Znano pa je, da Rotnik s pojasnili o izvoru gotovine ni prepričal komisije za preprečevanje korupcije, ki je predlagala državnemu tožilstvu uvedbo finančne preiskave zavezančevega premoženja. KPK ni mogla ugotoviti njegovega natančnega obsega gotovinskega premoženja. Iz dostopnih podatkov pa izhaja, da je zavezanec v nadzorovanem obdobju razpolagal z gotovino v vrednosti med 980.000 in 3,3 milijona evrov.

Dacarji na delu

Po navedbah naših virov je Durs na podlagi podatkov, ki so mu jih posredovali celjski kriminalisti, že izdal dve pravnomočni odločbi zoper družbi Sol Intercontinetal in Sttim Trbovlje, ki bosta morali plačati 2,4 milijona evrov davka, ki sta ga utajili Dursu. Po ugotovitvah je Sol Intercontinental v letih 2006 do 2011 nakazal Sttim skupaj 3.230.073 evrov, obstaja pa verjetnost, da je Sttim prejel nezakonit denar iz naslova provizij. Po odločbi bo moral Sol Intercontinetal plačati dva milijona, Sttim Trbovlje pa 400 tisoč evrov davka.

Lastnika družbe Stimm sta Peter in Boštjan Kotar, v preteklih letih pa sta se tudi izmenjavala na direktorskem položaju. Podjetje je imelo v preteklosti med pet in šest milijoni evrov prometa in minimalen dobiček, lani pa je imelo le 2,4 milijona prihodkov in še nekoliko večjo izgubo. Podjetje je zelo zadolženo, saj imajo delež dolgov v financiranju 96 odstotkov, ima pa tudi 2,1 milijona kratkoročnega kredita.

Namestnik direktorja Matej Kordelič je pred meseci za Delo povedal, da je prvič slišal za sum, da je podjetje prejelo nezakonit denar iz naslova provizij. Kot je še pojasnil, je na vodilni funkciji v podjetju šele leto dni.

Mednarodne razsežnosti

Da gre za izredno zahtevno preiskavo, pove že podatek, da so v 20 hišnih preiskav, ki so bile storjene že pred časom, zasegli goro dokumentov in elektronskih podatkov. Med iskanjem nepravilnosti so pregledali več kot tisoč različnih listin, ki obsegajo 30.000 strani. Da bi ugotovili tok denarja, so kriminalisti pregledali več kot sto domačih in tujih bančnih računov. Dodatno jim je preiskavo oteževalo še nemoteno delo na projektu Teš 6, saj se je ves čas spreminjalo dejansko stanje. Sicer pa kriminalisti v preiskavi sodelujejo tudi s tujimi pravosodnimi in drugimi organi, in sicer s Švice, Avstrije, Hrvaške, Srbije in Francije.