Tiskane izdaje
Ljubljana – Tomaž Lovše bo moral v priporu ostati še dva meseca, je za okrožnim potrdilo še ljubljansko višje sodišče. Nekdanji nosilec franšize Diners za Slovenijo zdaj vse upe polaga v ustavno sodišče, kamor je vložil ustavno pritožbo.
Znano je, da se je Lovše v priporu znašel v začetku avgusta po tem, ko so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) opravili več hišnih preiskav zaradi suma oškodovanja Dinersa v višini najmanj devet milijonov evrov. V okviru preiskave so pridržali tudi nekdanja zakonita zastopnika družbe Diners Club Slovenija Saša Pušnika in Antona Horvatiča, a so ju po zaslišanju izpustili na prostost, medtem ko se je Lovše znašel v priporu zaradi begosumnosti. Tam bo moral po odločitvi okrožnega in višjega sodišča ostati do 7. novembra.
A Lovšetova pooblaščenca odvetnik Stojan Zdolšek in odvetnica Anka Kozamernik sta prepričana, da ni izpolnjen pogoj za odreditev in podaljšanje pripora, to je obstoj utemeljenega suma napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Pa tudi sicer v sklepu o podaljšanju pripora vidita vrsto kršitev Lovšetovih ustavnih pravic.
Po mnenju odvetnikov utemeljenega suma očitanega kaznivega dejanja (niti prepovedane posledice) ne izkazujejo niti domnevne nepravilnosti pri poslovanju družbe Diners, kot jih je ugotovila Banka Slovenije, niti očitek, da je Diners Club Slovenija Lovšetu in njegovi ženi omogočal nemoteno uporabo plačilnih kartic, na čemer sodišče temelji obstoj utemeljenega suma. Prav tako menita, da je (vsebinska) obrazložitev sklepa višjega sodišča, ki je zavrnilo Lovšetovo pritožbo zoper podaljšanje pripora, pomanjkljiva.
Odvetnika poudarjata tudi neobstoj krivde in škode, ki po njunem mnenju izključuje obstoj kaznivega dejanja oziroma utemeljenega suma, saj so bile obveznosti Diners cluba Slovenija do trgovcev poplačane na podlagi pogodbe oziroma sporazuma o poravnavi obveznosti, ki jo je Lovše podpisal z Diners Club International 31. julija letos, o čemer bi se moralo sodišče prav tako opredeliti, pa se ni, navajata.
Izpolnjen menda ni niti tretji pogoj za pripor – njegova neogibna potrebnost za potek kazenskega postopka. Pri tem odvetnika napadata predvsem odločitev okrožnega sodišča o podaljšanju pripora zaradi begosumnosti, ki jo sodišče utemeljuje z Lovšetovim stalnim bivališčem (in premoženjem) v tujini, s tem, da se je občasno nahajal na Floridi, njegova žena ima tuji vizum, otroci tuje državljanstvo in plačano šolnino v tujini, Lovše pa je menda bivališče v Sloveniji prijavil le zaradi zakona o društvih, ko je postal predsednik Smučarske zveze Slovenije.
A ker je višje sodišče ugotovilo, da Lovše nima stalnega bivališča v tujini, temveč v Sloveniji, kjer ima tudi podjetje s sedmimi zaposlenimi, v okviru katerega sklepa posle (tudi svetovanje z Agrokorjem v zvezi s prevzemom Mercatorja), v Ljubljani, kjer otroci obiskujejo vrtec in žena študira, in je lani sklenil pogodbo o nakupu stanovanja, bi moralo izvesti ponovno presojo obstoja begosumnosti in test neizogibne potrebnosti posega v Lovšetovo pravico do osebne svobode, česar pa ni storilo, zatrjujeta odvetnika.
Sodišče se ni opredelilo niti do tega, da Lovše ni storil niti enega koraka, ki bi nakazoval, da hoče pobegniti v tujino. Zato sklep višjega sodišča po mnenju odvetnikov ne zadosti zahtevi po vsebinski, konkretni in tehtni obrazložitvi presoje, ali je pripor res potreben, pri čemer odvetnika navajata sodno prakso ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.
