Tiskane izdaje
Ljubljana - Višje sodišče je v zadevi Balkanski bojevnik potrdilo sklep ljubljanske okrožne sodnice Andreje Sedej Grčar, s katerim je odločila, da so dokazi, ki so jih zbrali slovenski, srbski, italijanski in urugvajski organi, zakoniti.
Domnevni vodja slovenske veje balkanskih prekupčevalcev z mamili Dragan Tošić in soobtoženi se bodo tako morali braniti proti precej bolj obremenjujočim dokazom, kot so pričakovali. Za pritožbeno sodišče je bilo predvsem pomembno, ali so bili dokazi zbrani skladno z zakonodajo tistih držav, v katerih so delovali preiskovalci in da pri tem niso bile kršene človekove pravice, določene v Evropski konvenciji o človekovih pravicah.
Kršitev človekovih pravic ni bilo
Čeprav tudi po sklepu višjega sodišča, da so bili dokazi v zadevi Balkanski bojevnik zbrani zakonito, ni mogoče prejudicirati konca postopka, je pred obrambo gotovo težja naloga kot na prvem sojenju. Takrat je ravno nezakonitost dokazov vodila v oprostilno sodbo za večino obtoženih.
V sklepu višjega sodišča v Ljubljani, ki smo ga pridobili, piše, da pri presoji, ali se lahko uporabi dokaz, pridobljen v tujini, ni mogoče uporabiti vseh določb slovenske ustave, sploh če naslavljajo le naše organe. Preiskovanje mednarodne kriminalitete bi bilo sicer precej težje.
Potem ko bo sodnica okrožnega sodišča izdala nov sklep, v katerem se bo morala po napotkih višjih sodnikov izrecno opredeliti do zakonitosti določenih dokazov, in ko bo ta postal pravnomočen, bo lahko v tej zadevi razpisala datum glavne obravnave. Sojenje bi se lahko po naših podatkih tako začelo po bližajočih se sodnih počitnicah.
Kot so zapisali višji sodniki, je prvostopenjsko sodišče tako pravilno ugotovilo, da je preiskovalna sodnica v času izdaje odredbe za prisluškovanje Draganu Tošiću razpolagala z dovolj podatki, da sodeluje v mednarodni kriminalni združbi, ki prodaja kokain. Pritožbeno sodišče se je med drugim strinjalo z obrambo, da policija ni dovolj zadovoljivo pojasnila, kako je dobila Tošićevo številko, kar pa ni bistveno, saj je po mnenju sodišča to navaden operativen podatek, ki še ne posega v število in vsebino komunikacij, in zato ni povezan s kršitvijo človekovih pravic.
Obramba je med drugim opozarjala, da je bila izjava Gregorja V., pri katerem so marca 2009 opravili hišno preiskavo in ki je povedal, kdo mu redno prodaja mamila in da njegov dobavitelj dvakrat na mesec v lokalu Wild West na Litijski cesti kupi dva kilograma kokaina od Dragana Tošića, pridobljena s kršitvijo človekovih pravic, saj je bila pridobljena brez ustreznega pravnega pouka. A višji sodniki so opozorili, da je šlo za izjavo o drugi zadevi in drugih ljudeh, zato mu s tem niso bile kršene pravice (izjave pa v njegovem postopku res niso smeli uporabiti).
Zagovorniki so v pritožbah problematizirali pridobivanje dokazov v tujini. Med drugim, ker odredbe za hišno preiskavo v Italiji, kjer je bil januarja 2009 zasežen kokain, ni izdalo sodišče, temveč državi tožilec, kar naj bi bilo v nasprotju s slovensko ustavo. A je sodišče sklenilo, da je bila hišna preiskava opravljena v skladu s procesnimi pravili v Italiji. Enako so zapisali ob preiskavi ladje Anastazija Martinčića v Urugvaju, ko ta ni bil navzoč, ko je 15. oktobra 2009 urugvajska policija zasegla 2175 kilogramov kokaina.
Tudi za obrambo sporni srbski dokazi, ki jih je med drugim zbirala srbska varnostno-obveščevalna služba Bia, ostajajo v spisu, saj ima v Srbiji Bia zakonsko pooblastilo za prisluškovanje v kazenskih zadevah. Med drugim so zapisali, da ima vsaka država suvereno pravico določiti organ, ki izvaja prikrite ukrepe, ocenjevanje (ne)demokratičnosti ureditve v Srbiji pa so označili za politično, in ne pravno vprašanje.
Sodišče bo moralo v manjšem delu, ki se nanaša na Tošića in dva soobtožena, sicer še enkrat odločiti. Med drugim zato, ker se kljub temu, da je zbiranje srbskih dokazov označilo za zakonito, ni izrecno opredelilo do tega, zakaj ni izločilo zapisnika ene od hišnih preiskav. Prav tako se bo moralo opredeliti do enega od prisluhov, ki se nanaša na obtoženo Zdenko Kondić.
