Tiskane izdaje
Ljubljana - »Vse premoženje je zakonito. Vse je razvidno iz papirjev,« zatrjuje Boris Janežič, za katerega je specializirano tožilstvo prepričano, da si je premoženje pridobil z nezakonitimi posli z mamili. Zato je zoper njega vložilo tožbo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, s katero mu želi odvzeti imetje v vrednosti 618.472 evrov.
Štiriinštiridesetletni Janežič je v ljubljansko sodno palačo prišel v spremstvu paznika iz zaporov na Dobu, kjer prestaja zaporno kazen zaradi pečanja z mamili. Pred časom so ga skupaj s še dvema soobdolžencema na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi preprodaje kokaina obsodili na pet let zapora. Po prepričanju tožilstva je trojica kazniva dejanja storila v letih 2012 in 2013, Nacionalni preiskovalni urad pa je na specializirano tožilstvo podal kazensko ovadbo zoper omenjene zaradi utemeljenega suma storitve 14 kaznivih dejanj. V okviru policijske preiskave so odkupili 200 gramov kokaina, sicer pa so obtoženi hranili, prevažali, ponujali, redčili in preprodajali kokain v različnih, tudi nedefiniranih količinah, ponavadi so ga ponujali po 50, 100 in 200 gramov, so mediji poročali pred časom.
Specializirana državna tožilka Marjana Grašič je prepričana, da je premoženje, s katerim razpolaga oziroma je razpolagal Janežič, nezakonitega izvora, saj da izvira ravno iz vpletenosti v nedovoljene posle z mamili, za katere je bil obsojen. V finančni preiskavi so pretresli njegovo finančno stanje med letoma 2007 in 2013, po končani finančni preiskavi pa je vložila tožbo.
Želi mu odvzeti nepremičnino oziroma poslovni prostor na Letališki cesti v Ljubljani, osebna avtomobila BMW X5 in porsche 911, premoženje v skladih NLB, v katere je vplačal trikrat po 42 tisočakov, tri terjatve v skupni višini 130.000 evrov, poleg tega terja še 106.291 evrov.
Posojila, dediščina, vračila ...
A je Janežič na včerajšnjem naroku zatrdil, da je vse premoženje zakonito, sodišču pa je ponudil precej ohlapne odgovore. Pojasnil je, da mu je novembra pred petimi leti Čedo B., znanec iz Dubrovnika, na podlagi posojilne pogodbe posodil 100.000 dolarjev. Gotovino mu je prinesel v Ljubljano in mu jo izročil v njegovem lokalu na Ulici bratov Babnik v ljubljanskih Dravljah. Janežič pa mu je, pravi, brezobrestno posojilo konec letošnjega oktobra vrnil v celoti. »Poznam ga vrsto let. Imam lokal v Dravljah, stiki se hitro navežejo,« je pojasnil, od kod pozna Čeda B.
Pripoveduje, da mu je 480.000 evrov posodil drugi znanec, Dragan S. iz Splita. Sposodil si je za nakup nepremičnin in eno je dejansko kupil (lokal v Dravljah), del denarja pa je namenil za nakup BMW, vrednega 80.000 evrov. Dragana S. je namreč spoznal na morju na Hvaru, kjer mu je rešil življenje, ko se je utapljal. Po slabega pol milijona evrov je šel kar osebno trikrat v Split, del denarja mu je vrnil, in sicer v gotovini, enkrat 100.000, drugič 80.000 evrov.
Tudi porscheja 911, vrednega 66.000 evrov, je kupil iz posojila, ki mu ga je dal Dragan S., del denarja pa je bil iz vračila dolga upnikov. Mati mu je podarila 262.000 evrov (materina dediščina, prihranki staršev ...), del tega denarja, 126.000 evrov, pa je vložil v sklade NLB, pojasnjuje.
Tudi sam je posojal, in sicer Sebastjanu V. 60.000, Andreju N. 40.000 in Bogdanu K. 30.000 evrov, gre pa za denar, ki mu je ostal od tistega, kar mu je podarila mati oziroma so mu vrnili različni upniki. Sodišče je tudi zaslišalo dva izmed Janežičevih dolžnikov, ki sta potrdila, da sta posojilo prejela in mu ga povečini tudi vrnila, nista pa vedela povedati, od kod Janežiču denar. A tožilstvo ne problematizira posojil, ki jih je Janežič dal drugim, temveč izvor denarja, prepričano je tudi, da sta posojili, ki sta ju Janežiču dala omenjena Hrvata, fiktivni.
Sodišče je narok preložilo na sredino februarja, ko bodo na prostor za priče povabili več prič, med drugim tudi Janežičevo mater in Janežičeva posojilodajalca s Hrvaške. Janežič na vprašanje razpravljajočega sodnika Franca Krepfla namreč ni znal pojasniti, od kod Čedu B. in Draganu S. denar, da sta mu ga lahko sploh posodila, češ da se v to ni spuščal. O tem bodo priči nedvomno povprašali februarja.
Zakon pod drobnogledom ustavnega sodišča
Specializirano državno tožilstvo je doslej vložilo 16 tožb po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora zoper 36 fizičnih in sedem pravnih oseb, skupna vrednost tožbenih zahtevkov pa znaša 22 milijonov 842.593 evrov. Do sredine leta je bilo uvedeno 26 finančnih preiskav zoper 103 fizične osebe in 76 pravnih oseb, od tega je specializirano tožilstvo odredilo 17 finančnih preiskav zoper 81 fizičnih in 75 pravnih oseb. V finančnih preiskovalnih skupinah tožilci sodelujejo s strokovnjaki finančne uprave, policije, urada za preprečevanje pranja denarja in Komisije za preprečevanje korupcije.
Do zdaj sta na sodišču epilog dobila dva postopka. Pravnomočna je sodba, s katero je sodišče Andreju Laporniku odvzelo premoženje v vrednosti 309.559 evrov. Sodišče je v večjem delu ugodilo tudi tožbenemu zahtevku zoper Mariborčana Aleša Bračka in Marto Kaiser, Bračkovo zunajzakonsko partnerico, ter z njima povezanima podjetjema Legitimus in Novota, in sicer v višini 1,688.609 evrov, sodba pa še ni pravnomočna. V dveh zadevah je bil pravdni postopek pred okrožnim sodiščem v Ljubljani prekinjen, saj čakajo na odločitev ustavnega sodišča glede ustavnosti nekaterih določil zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
