Tožilstvo zadovoljno, Kristina Mislej se je pritožila

Osemintridesetletno Sežančanko Kristino Mislej je okrožno sodišče zaradi uboja njenih otrok, dveinpolletne Eme in štiriletnega Matije, obsodilo na 20 let zapora.

Objavljeno
02. oktober 2010 11.06
Boštjan Celec
Boštjan Celec
Koper – Potem ko so marca na koprskem okrožnem sodišču 38-letno Sežančanko Kristino Mislej spoznali za krivo smrti njenih otrok, dveinpolletne Eme in štiriletnega Matije, je tožilec Slavko Ožbolt nezadovoljen odhajal iz sodne palače. Ker ji je očital dve kaznivi dejanji umora na zahrbten način, je od senata pričakoval izrek najvišje možne zaporne kazni. Toda sodnica Darja Srabotič po končanem dokaznem postopku očitka o zahrbtnosti ni sprejela, zato je Mislejevo spoznala za krivo dveh ubojev in ji za vsakega prisodila po 14 let zapora, to pa je zneslo enotno kazen 20 let zapora. Pričakovano so se okrožni tožilci nad sodbo pritožili in predlagali višjim sodnikom, naj jo spremenijo in Kristino Mislej obsodijo za najokrutnejši obliki najtežjega zločina in ji temu primerno zvišajo kazen. A najverjetneje iz tega ne bo nič, saj se na seji koprskega višjega sodišča s kolegi ni strinjal višji tožilec Primož Trebežnik. Celo pohvalil je okrožni senat za po njegovem prepričanju šolski primer pravilne sodbe. »Okrožno sodišče je ravnalo prav, ko je dejanje iz umora prekvalificiralo v uboj. Zato naj ostane kazen enaka, potrdite ji 20 let zapora.«

Toda Mislejeva in njen zagovornik Branko Gvozdič nista takega mnenja, prepričana sta, da je okrožna sodba vse prej kot pravilna in pravična. »Kjer me je sodnica potrebovala kot močno osebnost, me je predstavila kot tako. Kjer sem morala biti labilna, sem bila taka,« je pisno obliko sodbe komentirala obtoženka. Senat višjih sodnikov je pozvala, naj primer vrnejo okrožnim v ponovno sojenje in spremenjenemu senatu naložijo, naj v nasprotju s prvim sprejme tudi dokazne predloge obrambe. Ti bi – po Mislejevi in Gvozdiču – pripeljali do resničnega storilca.

Umora otrok mati ni priznala niti pred višjimi sodniki. Ostaja pa skrivnost, kaj se je v njenem sežanskem stanovanju dogajalo 28. marca lani od okrog šestih popoldne, ko je Emo in Matijo pripeljal nekdanji mož Andrej Gorup , do nekaj minut pred polnočjo, ko je klicala svojega očeta Iztoka Misleja , naj takoj pride, ker sta otroka bleda, pomodrela in ne dihata. Obdukcija je pokazala, da sta bila zadavljena, mati je bila spoznana za krivo.

A njena zgodba je drugačna. Pravi, da so se igrali, povečerjali, umili, preoblekli in okrog osmih legli na zakonsko posteljo v spalnici, potem pa je otrokoma brala basni. Zaspala sta v njenem objemu in ko ju je ob 20.45 zapustila, sta spokojno spala in bila živa. Odšla je v dnevno sobo, gledala televizijo, vmes je šla sedemkrat na balkon kadit, in brala pesmarico. Po enajstih je šla pogledat otroka in ju našla s kupom odej čez glavo. Ema je imela eno oko odprto, Matija je bil pobruhan. Tresla ju je, ju vlekla in zbujala. Poklicala je očeta in reševalce. Toda prepozno, bila sta mrtva.

Njen zagovornik je višje sodnike opozoril, da jo je okrožno sodišče obsodilo le zaradi pritiska javnosti, čeprav proti njej ni niti enega materialnega dokaza. Prvostopenjski senat pa je slepo verjel vsemu, kar »so mu prodali« tako imenovani slovenski strokovnjaki iz sveta psihiatrije, psihologije, kriminalistike in centra za forenzične preiskave. Ti so po njegovem zelo slabo opravili delo, zato pričakuje odločitev o novem okrožnem sojenju.

Po njegovem so potrebne dodatne in doslej pomanjkljivo opravljene analize DNK na rjuhah, pregrinjalih in odejah s postelje, na kateri sta ležala otroka. Morda so na njih morilčeve sledi. Sledi DNK z Eminega in Matijevega vratu kriminalistični tehniki namreč niso vzeli. Obramba trdi, da je morilec vstopil v stanovanje in otroka zadavil, medtem ko je Mislejeva kadila na balkonu. Obstajajo trije ključi od vhodnih vrat. Enega ima ona, enega njeni starši, enega pa so izgubili oziroma ga je ukradel nekdo, ki ga je potreboval prav za to okrutno dejanje.

Tričlanski senat koprskega višjega sodišča – predsedovala mu je Jelka Berglez – bo svojo odločitev poslal po pošti.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela