Tiskane izdaje
Če je bilo v preteklosti veliko starejših ljudi prepričanih, da uživanje konoplje vodi naravnost do narkomanske igle, je zdaj očitno čedalje več takšnih, ki so prepričani, da je to čudežno zdravilo, ki zdravi vse, od hemoroidov do depresije in raka ter nima škodljivih učinkov. Gasilci so tako v Žalcu rešili s kozolca 15 zadetih udeležencev predavanja o konoplji. Vsi so bili že v srednjih letih oziroma celo upokojenci. Kako to komentirate?
Nekateri udeleženci tega dogodka so povedali, da so se imeli prav lepo, vsi, ki so jedli te piškote, pa so lahko spoznali nekatere učinke konoplje. Upam, da bo ta dogodek v opomin. Konoplja je psihoaktivna rastlina in je bila vedno v vseh kulturah obravnavana kot nekaj posebnega. Res pa se je v času Beatlov in hipijev v šestdesetih letih kultura uživanja konoplje v zahodnem svetu močno razširila. A takrat je bila trava še precej drugačna.
Konoplja namreč vsebuje dve glavni sestavini, CBD in THC. Vsebnost THC v konoplji, ki so jo gojili pred leti, je bila bistveno nižja kot danes, in sicer od 0,3 do 0,5 odstotka. Ker so uporabniki hoteli konopljo s čim več THC, so takšno tudi gojili, in tako imamo na trgu v zadnjem času večinoma konopljo z visoko vsebnostjo THC. Odvisno je sicer od tega, ali gre na primer za hašiševo smolo ali vrste, kot je skunk, ki je genetsko spremenjen in pri katerem učinek THC lahko doseže od 18 do 20 odstotkov.
Kako na nas deluje sodobno pridelana trava?
V telesu imamo endogene kanabinoide, ki se vežejo na dve vrsti receptorjev. Prvi so v centralnem živčnem sistemu in predvsem učinkujejo na razmišljanje, učenje in pomnjenje, motoriko, čustva, uravnavanje telesne temperature in bolečino, drugi pa so v perifernih tkivih, pri katerih je pomemben učinek na imunski sistem. Na druge deluje CBD, medtem ko psihotropni učinek povzroča THC. Je pa ta učinek odvisen tudi od količine CBD, ki naj bi zmanjševal psihotropni učinek THC in zmanjševal tesnobnost.
Če je vsebnost THC velika in je manj CBD, je učinek THC pomembno bolj izrazit. Dokazano je, da ima THC nekatere učinke na protibolečinsko aktivnost in da zmanjšuje slabost pri kemoterapiji ter poveča apetit, medtem ko so nekateri učinki CBD, predvsem na tumorski zasev raka, sladkorne bolezni, epilepsije, kar se mu včasih pripisuje, še v fazi raziskovanja. Upam, da se bo pokazalo, da je konoplja zelo zdravilna, a najbrž ne moremo pričakovati, da bomo odkrili čudežno zdravilo, ki zdravi vse bolezni.
Problem konoplje na črnem trgu je, da nihče ne ve, koliko THC vsebuje, in da pridelava ni standardizirana. Ne ve se, v kakšni zemlji je zrasla, koliko škropiv in drugih snovi, kot so težke kovine, škodljivci in plesni, vsebuje. Ta dogodek je jasno pokazal, da ima THC močne psihotropne učinke. Če je zaužit v obliki kukijev ali čajev, je to še toliko težje spremljati.
Zdi se, da čedalje več ljudi ne verjame razlagam strokovnjakov, pa naj bodo to psihiatri ali onkologi. Raje zaupajo neznancem na spletnih forumih ali nekomu, ki je sicer morda varilec ali poštar, popoldne pa se ukvarja tudi z zdravilstvom.
Ljudje so v stiski, saj včasih zdravljenje, ki ga dobijo po uradni poti, ni dovolj učinkovito. Predvsem rak je seveda bolezen z visoko smrtnostjo, in zato ljudje poskušajo tudi vse drugo. Sploh če je prognoza slaba, je razumljivo, da bolnik in njegovi svojci iščejo druge možnosti. K temu v zadnjem času pripomore tudi pretiravanje s strahom pred tem, da je medicina, sploh pa farmacija, namenjena le služenju in bogatenju. Seveda je v sodobnem svetu zaslužek pomemben del, a kljub temu je ravno farmacija skupaj z razvojem medicine bistveno pripomogla k veliko daljšemu in kakovostnejšemu življenju. Zato ne smemo metati vsega v isti koš, češ da je v ozadju le želja po zaslužku, ali pa je to ravno namerna strategija tistih, ki si želijo na črnem trgu zaslužiti od ljudi v stiski.
Tudi to, da se v Sloveniji v zadnjem času povečuje nezaupanje v zdravstvo, je zelo škodljivo. Eden od pomembnih elementov terapevtskega odnosa je zaupanje med pacientom in zdravnikom, ki je včasih lahko še bolj pomembno od farmakoterapije. Če se vrnemo h konoplji – znano je, da so ljudje v želji po psihoaktivnem učinku jemali konopljo, ki teh učinkov ni imela, torej industrijsko konopljo, pa so kljub temu bili zadeti, kar je znano kot učinek placeba.
Ljudje morda zaupajo zdravilcem tudi zato, ker verjamejo, da imajo lastne izkušnje, čeprav te izkušnje pravzaprav niso dokazane. Imeli smo primer človeka, ki je zelo propagiral uporabo marihuane in je imel sam relativno dobro ozdravljivo obliko raka, ki se ob standardnem zdravljenju ponavadi pozdravi, a je vse učinke pripisoval le uporabi konoplje. Če nekdo ob zdravljenju poseže še po čem drugem, to še ni tako velik problem kot takrat, ko nekateri, ki bi jim z medicinsko metodo zlahka pomagali, opuščajo standardne metode zdravljenja. Tako zamudijo čas, ko bi bilo zdravljenje lahko še učinkovito, ali povzročijo dodatne zaplete. Teh primerov je kar veliko in to je največji problem.
Poznate tudi smrtne primere?
Osebno ne, so mi pa kolegi onkologi našteli več takšnih primerov. Tudi sam sem se udeležil nekaj srečanj, na katerih so prodajali konopljo v zdravstvene namene. Na teh srečanjih je veliko obupa, žalosti in klicev na pomoč, prepričan sem, da tudi ogromno želje po zaslužku. To, da je zdaj tudi v Sloveniji mogoče predpisovati kanabinoide v medicinske namene, je zato zagotovo korak naprej.
Tudi zato, ker je zastrupitev čedalje več?
Seveda, saj je uporaba konoplje bistveno večja, po njej pa posegajo ljudje, ki je sicer nikoli ne bi uporabili. S konopljo so včasih eksperimentirali mladostniki, kar je bilo relativno varno, ker so jo kadili in so lahko prenehali, ko so bili preveč zadeti. Bolj problematično je pitje olja ali jemanje smole, saj ni kontrole. Razlika je tudi, ali konopljo uživajo zdravi in mladi ljudje ali starejši, ki imajo ob tem še druge telesne ali psihične težave, zaradi katerih v bistvu posežejo po konoplji. S centra za zastrupitve poročajo o okrog tridesetih zastrupitvah letno v Ljubljani.
Stališče nekaterih je, da je konoplja naravna, saj zraste iz zemlje, in ne umetna spojina iz laboratorija, zato ne more biti škodljiva.
To je strašno naiven pogled, s katerim sem se srečal tudi sam. Večinoma med adolescenti, ki so prek raznih psihoaktivnih snovi hoteli spremeniti način razmišljanja. Imel sem kar nekaj pacientov, ki so uporabljali volčjo češnjo, pacienta, ki je uporabljal daturo. Ne nazadnje imamo v Sloveniji gobe, ki so smrtno nevarne, pa so popolnoma naravne.
Če govorimo o konoplji, ki je v uporabi danes, ta še zdaleč ni naravna. Škropijo jo z vsem mogočim, gojijo v umetnih okoljih, seme pa je genetsko spremenjeno. To nekateri uživajo brez težav, čeprav so pazljivi pri uživanju genetsko spremenjene hrane.
Kakšne so kratkoročne in dolgoročne posledice uživanja konoplje?
Pri dolgoročni uporabi je prvi problem pojav odvisnosti. Samo kajenje trave seveda ne vodi avtomatično v odvisnost pri vseh ljudeh. Tako kot pri večini psihoaktivnih substanc je takšnih, ki razvijejo odvisnost, približno 10 odstotkov, pri enakem odstotku se razvijejo pomembni stranski učinki. Pri kajenju marihuane so to lahko težave z dihali, saj je to še bolj škodljivo od kajenja tobaka, ker marihuana gori pri višji temperaturi. Ker se ponavadi meša s tobakom, so bolj škodljivi tudi učinki tobaka.
Dolgoročni učinki so tudi izguba ambicij, motivacije in ustvarjalnosti, kar konoplja, sicer ne pri vseh, nedvomno povzroča. Pri nas je bilo že veliko umetnikov, ki so po desetletjih uživanja konoplje ugotovili, da imajo težave z ustvarjalnostjo in novimi idejami, saj nimajo več ne volje in ne energije.
Konoplja sicer ne povzroča psihoze, a jo pri tistih, ki imajo genetsko nagnjenost, lahko definitivno sproži, takšnih primerov je vsaj petdeset letno. Večina mladih z resnimi duševnimi motnjami danes kadi travo. Bodisi zaradi lajšanja težav, samomedikacije ali pa je ravno kajenje trave sprožilo duševne težave.
Med kratkotrajne učinke uvrščamo predvsem težave s pozornostjo pa tudi te, ki so jih izkusili nekateri v Žalcu – pospešeno bitje srca, motnje zavesti, slabost itd.
In še večno vprašanje – bi legalizacija konoplje prinesla več reda na tem področju? Nazadnje predloga zakona o konoplji in samozdravljenju nista bila uspešna.
Ponovno se je pokazalo, da ima konoplja škodljive učinke. Takšne imata sicer tudi alkohol in tobak, ki sta legalizirana. Vemo tudi, da legalno substanco vzame več ljudi. To se zdaj že kaže v Koloradu in Kaliforniji v ZDA, kjer je sicer treba še počakati na objektivne rezultate, saj ta hip študije objavljajo le nasprotniki legalizacije. Nedvomno bo z večjim številom uporabnikov tudi več stranskih učinkov in bo zato družbena škoda večja. Manjša bi bila individualna škoda, saj bi uporabniki dobili substanco preverjene kakovosti.
Strinjam se, da bi bilo treba droge razmejiti na bolj in manj nevarne. Jasno je, da heroin in nekatere nove sintetične droge povzročajo več škode od marihuane. Korak naprej je tudi medicinska uporaba, saj lahko bolniki zdaj dobijo zdravila, ki so zaenkrat še precej draga, saj stanejo 150 (v Avstriji 800 evrov) mesečno. Nisem pa zagovornik popolne samooskrbe, saj se je že pokazalo, da je lahko problematična in zelo škodljiva.
Naj marihuana torej ostane prepovedana droga?
Mislim, da kot družba nismo zreli še za tretjo dovoljeno drogo, saj imamo že z dvema dovoljenima dovolj zapletov in škode.
