Tiskane izdaje
Novo mesto – Pred senat novomeškega okrožnega sodišča je včeraj stopil Bojan Jerančič, ki mu obtožnica očita poskus umora iz koristoljubja. Zaradi pešanja spomina je pripravil pisni zagovor in v njem obstreljeno žrtev Miodraga Lazarevića predstavil v zelo slabo luči, saj naj bi njemu in njegovi družini grozil s smrtjo v primeru, da mu ne bo vrnil 15.000 evrov.
Jerančič je povedal žalostno zgodbo propadlega podjetnika, ki je pred leti končal z osebnim stečajem. Vse skupaj naj bi se začelo pred 20 leti, ko je v Bršljinu zgradil poslovno zgradbo in odprl Kavka pub in se pri bankah tudi zadolžil. Prišel je v stik ljudmi, ki so posojali denar po veliki obrestni meri. Enkrat je dva posojilodajalca tudi vprašal, kaj se zgodi, če denarja pravočasno ne bi mogel vrniti. Tako Lazarević, kakor njegov brat S. D. sta se nasmehnila in rekla, naj se to ne zgodi, saj bi se njemu in njegovi družini lahko zgodila kaka neprijetnost.
Grožnje menda prijavil policiji
Pravi, da je obema vračal izposojeni denar z obrestmi vred, in da je le enkrat zamudil rok vračila. Zaradi groženj S. D. in Lazarevića je pomoč poiskal tudi pri policiji, ki pa menda zgolj na domnevi izrečenih groženj niso ukrepali. Kriminalist mu je menda samo rekel, da se je zapletel z nevarnimi ljudmi. Onadva sta menda to izvedela in mu rekla, da se kaj takega ne sme več ponoviti. Leta 2004, ko mu je umrl sin, se je odločil prekiniti z vsemi posli. Dve leti pozneje pa je podpisal izjavo, da je Lazareviću vrnil 20.000 evrov dolga. Jerančiča je čez pet let, torej leta 2011, na kavo menda povabil Lazarević in zahteval vračilo denarja. »Bil sem šokiran, ko se izjave o poplačilu dolga ni spomnil. Zagrozil je, da se lahko meni in moji družini kaj zgodi,« je povedal Jerančič in dodal, da mu je večkrat dejal, da če denarja nima, naj si ga izposodi ali pa naj žena proda hišo. Čeprav menda sovraži nasilje se je zaradi izrečenih groženj odločil kupiti dve pištoli za osebno varnost. Najprej malokalibrsko pištolo z dušilcem zvoka, a »ker so rekli, da je to igračka«, je kupil močnejšo pištolo. In pištolo je zmeraj nosil opasano, saj se je le tako počutil varnega. Na soboto, dan pred tragičnim dogodkom 8. oktobra lani, je Lazarevića vprašal, če ima morda kaj časa, a mu je odvrnil, da ne, ker ima sestanek s pomembnimi ljudmi, »na katerem bodo obravnavali tudi mene«. Po njegovem je Lazarević vedel za jamo, ki jo je dobrih deset dni preden ga je zvabil v gozd in nanj streljal, dal skopati sovaščanu. V jamo je menda hotel zagrebsti sinove stvari od računalnika, do oblek in zgoščenk, saj so bili spomini na umrlega sina prehudi, zaradi česar sta se na psihiatrični kliniki v Ljubljani skupaj z ženo tudi zdravila.
»Streljal v tla, zadel v trebuh«
Jamo je naročil skopati lastniku delovnega stroja M. O., ki je bil njegov sovaščan v Stopičah in mu zabičal, da o tem ne sme nikomur povedati. Usodne nedelje se je Jerančič odpeljal z avtom k Lazareviću domov in ga pripeljal 200 metrov od hiše v Velikem Slatniku. »Ko sva prispela, je Lazarević začel kriliti z rokami in groziti, da v tej luknji ne bodo sinovi predmeti, ampak jaz in moja žena,« je povedal Jerančič, ki se dogodka zelo slabo spomni, ker da je streljal v tla, zato ne ve, kako ga je lahko ustrelil v predel trebuha in v hrbet ter koleno. Senatu je potožil, da mu je zelo, zelo žal, da je to storil, da bi se rad vsem opravičil, saj ni ravnal pravilno ter da se dogodek ne bi zgodil, če ga Lazarević ne bi izsiljeval, in da ga nikakor ni hotel naklepno ubiti.
Na vprašanje tožilca Srečka Hočevarja, kdaj in kje je pištoli kupil, se Jerančič ni spomnil, ker menda ne ve niti tega, kdaj sta se z ženo ločila. Na vrtanje tožilca, zakaj je kupil pištolo z dušilcem, je odgovoril, da mu je prodajalec rekel, da naj kupi v kompletu ali pa vse skupaj pusti, ker da bo lahko prodal kakemu drugemu kupcu. Tožilcu je rekel, da ne ve, kako je 20 let živeti v strahu, ko je zazvonil telefon in je bil ves iz sebe, da se ženi ne bi kaj zgodilo. In tudi zato je z Lazarevićem zmeraj hodil na kavo, kadar se mu je zahotelo. »Jaz Lazareviću nisem dolžan niti evra. Vse dolgove sem povrnil in preplačal, ne dvakrat ampak trikrat. Plačeval sem obresti na obresti«. Zavrnil je komunikacijo z žrtvenim odvetnikom Brankom Rožmanom, ker mu je Lazarević ob neki priložnosti rekel, da je član neke družbe, v kateri je tudi odvetnik iz Brežic. »Domnevam, da ste to vi, zato vam ne bom odgovarjal na vprašanja«.
Lastnik delovnega stroja M. O. je povedal, da mu je obtoženi pokazal kje naj jamo izkoplje in ga pozneje tudi pohvalil, da je dobro opravil delo. Ni ga zanimalo, čigava je parcela in za delo ni računal niti centa. Zanikal je trditev Jerančiča, da je on našel lokacijo za izkop jame. Naročil pa mu je, kolikšna naj bo. Lazarević se zaslišanja ni udeležil iz zdravstvenih razlogov.
