Trdi, da je v času ugrabitve »roštiljal«

Ljubljana – Le dober teden zatem, ko so bili na okrožnem sodišču zaradi hudodelskega združevanja, ugrabitve, mučenja in posebno hude telesne poškodbe Zorice Škrbić na zaporne kazni obsojeni Željko Petrović, Blagoj Sazdov in Senad Livadić, se je na istem sodišču začelo sojenje še zadnjemu izmed četverice obtoženih, Milanu Trivkoviću.

Milan Trivković, tako kot že pred razglasitvijo sodbe omenjeni trojici, ki si je v zameno za priznanje krivde s tožilstvom uspela izpogajati milejše kazni, še vedno trdi, da ni kriv. »Ne morem priznati nekaj, česar nisem storil. Nisem ugrabil in ubil Zorice Škrbić,« je začel svoj zagovor in nadaljeval, da bi očitke na svoj račun, če bi bili ti resnični, tako kot preostala trojica, priznal in posledično sprejel ponudbo tožilstva za dve leti in devet mesecev zapora.

»Ne poznam ljudi, ki so že priznali. Takrat sem bil doma, skupaj s prijatelji smo imeli roštilj in igrali ping pong,« je zatrdil in dodal, da je po krivici v priporu že skoraj leto dni in da je, ker se njegovo ime ves ta čas pojavlja v medijih, težko tako njemu kot njegovi družini. Na koncu zagovora je besede namenil tudi družini pokojne, katere sorodnikov na tokratni obravnavi v dvorani ni bilo. Sporočil jim je, da pri vsem skupaj nima nič in da jim lahko pogleda v oči.

Na prostoru za priče je v nadaljevanju povedal, da je bil takrat ves čas doma in se spominjal, kako so dan po Zoričini ugrabitvi tamkajšnji krajani govorili o tem, kako so na travniku, ki je okoli 200 metrov oddaljen od njegove hiše, opazili alfo. Sam gozd, ki je od hiše po njegovi oceni oddaljen med 500 do 700 metrov, mu je sicer poznan predvsem po brunarici, kjer so nekoč potekali pikniki in do katere se da brez težav priti z avtomobilom. Samih takratnih zabav se je, tako kot »cel Vič«, udeleževal tudi sam. Spominjal se je še, da je bil lanskega »šestega v mesecu« in ne v začetku julija, kot ga je vprašala tožilka, v Bosni in Hercegovini pri starih starših tri do štiri dni in da se je prek Hrvaške vrnil naravnost domov. Zanikal je, da bi bil kadarkoli v Viru pri Zadru, kjer naj bi ga opazila ena izmed prič. »Mogoče se je zmotila,« je povedal.

Tožilstvo, ki ga zastopa specializirana tožilka Mateja Gončin, Trivkoviću očita, da je skupaj s Petrovićem, Sazdovom in Livadićem storil kaznivo dejanje hudodelskega združevanja in skupaj s Petrovićem in Sazdovom še kaznivo dejanje ugrabitve. Petrović, ki je bil skupaj z Sazdovom obtožen tudi povzročitve posebno hude telesne poškodbe, je dobil 15 let zapora, Sazdov 14 let zapora, Livadić, ki je bil obtožen še pomoči pri ugrabitvi pa dve leti in dva meseca zapora.

V predstavitvi obtožnice je Gončinova med drugim izpostavila, da so ugrabitev načrtovali delja časa in da so vnaprej pripravili načrt poti do kraja, kjer so Zorico več ur mučili. Med drugim so na lažno ime kupili alfo romeo 156, ki so jo uporabili za ugrabitev. Vsak izmed četverice je imel vnaprej določeno vlogo, pri čemer je bila Trivkovićeva ta, da z opazovanjem nesrečne Zorice pridobi podatke o njenih vsakodnevnih življenjskih navadah in tudi o tem, kdaj in po kateri poti se je ta peljala s kolesom na svoje delovno mesto. Samo Trivkovićevo opazovanje naj bi tako trajalo od 13. maja lani pa vse do 26. junija lani, ko so Zorico okrog 18.45 ugrabili na Ziherlovi ulici v Ljubljani.

V neposredni bližini njenega doma sta jo Petrović in Sazdov podrla z njenega kolesa, jo zvlekla v avtomobil, temu pa je na poti proti godzu sledil audi A6, za volanom katerega je sedel eden od (še) neodkritih sostorilcev. Kot je znano, so nemočno dekle dan pozneje, po desetih urah mučenja, v jutranjih urah odvrgli ob glavni cesti v Podpeči, ob padcu pa so ji zlomljena rebra usodno prebodla pljuča in je še pred prihodom reševalcev umrla.

Sojenje se bo z zaslišanjem prič, med katerimi bodo tudi svojci pokojne Škrbićeve in njen partner Dejan Vidmar, nadaljevalo prihodnjo sredo. Tik pred koncem tokratnega sojenja je sicer Trivkovićev zagovornik Blaž Kovačič Mlinar predlagal, da sodišče opravi poizvedbe na PU Ljubljana, ali držijo trditve njegovega klienta, da je že vse od dogodka sodeloval s policijo in prostovoljno dal svoj DNK. S tem se je strinjala tudi tožilka.