Trebanjski župan Alojzij Kastelic bo moral znova pred sodnike

Ljubljana – Trebanjskemu županu Aloziju Kastelicu je julija lani novomeško okrožno sodišče prisodilo pogojno zaporno kazen zaradi zlorabe uradnega položaja in dveh kaznivih dejanj ponareditve uradne listine. A bo o očitkih odločalo ponovno, saj je višje sodišče sodbo na pritožbo obrambe razveljavilo in vrnilo v vnovično sojenje.

Zgodba, v kateri so okrožni sodniki prepoznali nepravilnosti, sega v pomlad 2007., ko je bila trebanjska občinska uprava na obisku pri kolegih v koprski mestni občini. Nato so se člani trebanjske občinske uprave odločili, da se bodo popeljali še z ladjico, kar je bilo menda v sklopu strokovne ekskurzije, izlet z ladjico pa je trebanjske davkoplačevalce stal 461,15 evra in je bil plačan iz županove proračunske postavke za reprezentanco. Občina je v ta namen izdala, župan pa podpisal, naročilnico z lažnimi podatki, saj je bil na njej zapisan namen plačila za pogostitev gostov iz Nemčije.

Kastelic se je na sodišču zagovarjal, da na naročilnico ni zahteval vpisati lažne vsebine, medtem ko je nasprotno trdila njegova nekdanja tajnica, ki je zagotovila, da je vse naredila tako, kakor ji je bilo naročeno. Kastelica so okrožni sodniki spoznali za krivega in ga obsodili na 14 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let ter vrnitev premoženjskopravne koristi občini, a je višje sodišče ugodilo pritožbi obrambe in sodbo razveljavilo. Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev oprlo na očitek, da je bilo Kasteličevo ravnanje v nasprotju z določilom uredbe o stroških reprezentance, pri čemer je pomembno, da je uredba pričela veljati 22. maja 2009, medtem ko se očitki Kastelicu nanašajo na čas med 17. in 20. aprilom 2007, poleg tega se uredba ne nanaša na organe občine.

Prvostopenjsko sodišče je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker ni posebej ugotavljalo in tudi ne obrazložilo dejanskega stanja glede računske postavke oziroma konta, ki se nanaša na reprezentanco. Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku najprej razčistiti, ali je župan z očitanim ravnanjem dejansko ravnal v nasprotju proračunskih postavk in konta, torej v nasprotju z določbami, ki naj bi ga zavezovale k namenski porabi proračunskih sredstev, šele nato bo lahko ocenjevalo, ali se je zavedal prepovedanosti svojega ravnanja, torej, ali je ravnal naklepno ali ne.

Uradna ali poslovna listina?

Naslednjo bistveno kršitev določb kazenskega postopka je prvostopenjsko sodišče zagrešilo, ker ni pojasnilo, zakaj šteje, da sta zahteva za izdajo naročilnice in naročilnica z dne 10. aprila 2007 uradni listini. V ponovljenem sojenju bo moralo najprej ugotoviti, ali gre dejansko za uradno listino oziroma ali ne gre morda za poslovni listini, na kar se nakazuje po mnenju višjega sodišča, saj sta bili izdani na podlagi poslovnega razmerja med Občino Trebnje kot naročnikom in družbo, ki je storitev opravila.

Če bo sodišče ugotovilo, da sta listini z lažno vsebino poslovni listini, bo moralo ugotoviti tudi, ali opisano dejanje sploh ima zakonske znake kaznivega dejanja. Če bo ugotovilo, da sta sporni listini uradni listini, pa bo moralo ugotoviti, ali morebiti ravnanje obtoženega ni le eno kaznivo dejanje, ki je vsebovano v zlorabi položaja. Nakazuje se namreč, da očitane pridobitve koristi pri domnevni zlorabi uradnega položaja ne bi bilo mogoče pridobiti drugače kakor s ponareditvijo obeh listin, kar pa kaže na subsidiarni odnos obeh dejanj, dodaja višje sodišče. Drugačna presoja pa bo potrebna, če bo sodišče ugotovilo, da gre za poslovni in ne uradni listini, saj kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ni samo predhodna faza drugega kaznivega dejanja. Zlorabo uradnega položaja je namreč mogoče storiti tudi na drug način kot z dostavo naročilnice in pridobitvijo izplačila z lažno vsebino.