Tretji najbogatejši Slovenec oproščen

Po mnenju sodnikov Igor Lah, nekdanji prvi mož družbe Megafin, marca 1996 pri trgovanju z Mercatorjevimi delnicami ni zlorabil svojega položaja.

Objavljeno
22. marec 2007 21.10
Igor Lah
Ljubljana – "Vesel sem, da se je izkazala resnica," je 41-letni Igor Lah, nekdanji prvi mož družbe Megafin, tretji na lestvici sto najbogatejših Slovencev revije Manager, komentiral oprostilno sodbo. Medtem ko sta njegova zagovornika Zdenko Cujnik in Bojan Pečenko takšno sodbo pričakovala, je tožilec Jože Valetič, ki je Lahu očital zlorabo položaja ali pravic, nad njo presenečen, zato je že napovedal pritožbo.

Tožilstvo je Lahu očitalo, da je 26. marca 1996, ko je bil direktor družbe za upravljanje Divida in direktor pooblaščenih investicijskih družb (pid) Kompas Sklad 1 in 2, Ljubljančanu Damjanu Plescu v imenu Divide prodal sveženj 5000 Mercatorjevih delnic po 2500 tolarjev, kar je pomenilo 12,5 milijona tolarjev. Še istega dne je delnice spet odkupil za oba pida, in sicer je za delnico odštel devet tisoč tolarjev, kar pomeni, da je bil posel vreden 45 milijonov tolarjev. Tako je Lah pridobil Plescu 32,5 milijona tolarjev kapitalskega dobička oziroma dobrih 135.620 evrov, je vztrajal tožilec Jože Valetič.

Pri tem se je skliceval tudi na izvedensko mnenje Tiborja Hrena, ki je šlo na roko tožilstvu. Izvedenec je menil, da primerjava cen delnic Mercatorja na sivem trgu s tistimi, ki so bile dosežene v procesu privatizacije Mercatorja, ni ustrezna in se ne sme uporabiti za presojo dopustnosti posla. Ugotovil pa je, da so se določeni posli sklepali po cenah, ki so bistveno odstopale od tistih na sivem trgu, kar pomeni, da je nekdo pridobil določeno premoženjsko korist in da je nekomu nastala škoda. Zagovornika pa sta v spis vlagala strokovna mnenja, ki so potrjevala navedbe obrambe, da je bila nakupna cena delnic, ob katero se je obregnilo tožilstvo, realna.

Senat je po končanem dokaznem postopku sledil zagovornikoma in Laha v dvomu oprostil. Po mnenju sodnikov mu zlorabe položaja ni mogoče očitati, res pa so bile pred spornim poslom, ki ga tožilstvo očita Lahu v obtožnici, določene malverzacije. Lah si je tako 15. marca 1996 kot fizična oseba od Damjana Plesca sposodil 5000 Mercatorjevih delnic po 2500 tolarjev (Plescu je za to uslugo plačal 5000 takratnih nemških mark), za kar je bila sklenjena fiktivna kupoprodajna pogodba. Delnice je nato po 12.000 tolarjev prodal svojemu podjetju Eurosit, to pa po isti ceni družbi za upravljanje Divida, kar pomeni, da je ta posel Lahu navrgel 47,5 milijona tolarjev. Ko osem dni kasneje Divida proda Plescu sveženj 5000 delnic po 2500 tolarjev, gre pravzaprav za vrnitev sposojenih delnic. Zato nakup delnic za oba pida po 9000 tolarjev za delnico predstavlja povsem samostojen posel z realno ceno, po kateri so pidi takrat kupovali delnice Mercatorja, so sodniki pritrdili Lahu in njegovima zagovornikoma. Cena delnice Mercatorja na sivem trgu se je v letu 1996 na prvem nivoju gibala med dva in tri tisoč tolarji (gre za gotovinsko trgovanje med fizičnimi osebami, akviziterji in investitorji). Drugi nivo, na katerem je delnica dosegla ceno tudi do 13.000 tolarjev, pa predstavlja trgovanje pidov.


Več o tem preberite v petkovem tiskanem Delu.