Ljubljana - Kovač je bil za grozovit umor spet obsojen na 30 let zapora, obsojena sta bila tudi njegova pajdaša Marko Kos in Zvonimir Vojska, vsak na 15 let zapora. Ker imata na vesti tudi ugrabitve, so jima določili po 18 let enotne zaporne kazni.
Trikrat je bil Jožef Kovač že obsojen na 30 let, najvišjo možno zaporno kazen, ki so jo pred spremenjeno kazensko zakonodajo dosojala slovenska sodišča. Zločini, ki jih je zagrešil s svojimi pajdaši, človeku vzamejo sapo, saj je bil obsojen zaradi ugrabitev podjetnikov Dušana Mavriča, Milana Tilija in Dušana Gačnika.
Motiv je bil vselej enak, saj bi morale žrtve za svoje življenje plačati. A ker se ni izšlo po načrtu ugrabiteljev, so sklenili prikriti zločin s še okrutnejšim. Mavrič je izginil decembra 1997, po dveh mesecih so ga mrtvega našli v Savi. Januarja 2000 je Sava naplavila Tilijevo truplo in policija je kmalu prišla do sedmerice.
V hladilnici so ga pripeli na kavelj za meso
Več sreče je imel podjetnik Dušan Gačnik, ki ga je Kovačeva ekipa leta 1999 prestregla v Štembalovi ulici v Ljubljani, ga odpeljala v Kovačevo gostilno Jelen in zaprla v hladilnico. Pripet na kavelj za meso se je iztrgal in pobegnil. Nehote je preiskovalcem precej pomagala Veronika Pirc (zaradi svoje vloge je bila obsojena na tri leta zapora), ki je vse skupaj nazorno opisala v kronologiji. Poslala jo je ženi gostilničarja Kovača, a je grozljivi opis pomotoma prispel na neki drug naslov, nato pa je njeno pisanje prišlo na policijo.
Pri umoru Tilija sta sodelovala tudi Marko Kos in Zvonimir Vojska, ki sta bila zaradi tega in zaradi ugrabitev obsojena na enotno kazen 18 let zapora. Čeprav so sodbo potrdili višji sodniki, je Kovačevemu zagovorniku Branku Gvozdiću po več letih uspelo z zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovni sodniki so tako pred časom del sodbe razveljavili in spis vrnili v ponovno odločanje okrožnim sodnikom. Sporen je bil način umora – če bi obrambi uspelo dokazati, da Tili ni umrl na grozovit način, bi jo Kovač lahko odnesel mileje.
Glavna dilema, okoli katere se je vrtel ponovljen postopek na sodišču, je bila, ali je Kovač Tilija v Savi utopil ali pa ga je tja odvrgel že mrtvega, kot je menda kriminalistu povedala neznana priča, ki pa je ta ni hotel razkriti.
Predsednica senata Polona Herman je danes v obrazložitvi sodbe (Kovač na razglasitev sodbe ni prišel) povedala, da je bila identiteta omenjene priče sicer odkrita, a je priča medtem umrla. Senat je tako tudi na četrtem sojenju razpolagal z istimi dokazi kot na tretjem in je prišel do istega sklepa.
Ker so bolečine, ki jih je trpel Tili, presegale tiste ob običajni usmrtitvi, je bil umor storjen na grozovit način. Kovač je Tilija namreč prevezal po vsem telesu, mu usta prelepil z lepilnim trakom, potem pa sta mu oba s Kosom v višini prsi in okoli nog privezala betonska bloka, težka po deset kilogramov. Kovač je Tilija nato vrgel v vodo, in ker je ta, čeprav zvezan, poskušal zbežati, ga je Kovač toliko časa držal pod vodo, da je utonil.
Trdi, da je žrtev zarote
Kovaču so sodniki tako spet naložili enotno kazen 30 let, Kosu in Vojski pa vsakemu po 18. Trojica je bila sicer za zapahi od marca 2000, a so Kosa in Vojsko okrog novega leta, ko je bila znana odločitev vrhovnih sodnikov, izpustili iz zapora. A če bo sodba postala pravnomočna, bosta morala nazaj za rešetke. Oba se bosta na sodbo pritožila, pričakovati je tudi pritožbo Kovača. Sam je namreč trdil, da je bil žrtev zarote Vojske in Pirčeve, ki da sta skovala načrt, nato pa mu naprtila krivdo.
Vojska ga je menda prepričal, da je Tilija nekaj časa »stražil«, a sam se je zavzel, da bi ga že prvo noč izpustili, sploh ko je izvedel, da hočejo od njega iztržiti milijon nekdanjih nemških mark. Ko ga je zadnjič videl, je bil Tili še živ, Vojska pa mu je pozneje dejal, da se je vse dobro izšlo in da je Tili v Avstriji. Iz časopisov je nato izvedel, da so Tilijevo truplo našli v Savi.