Tiskane izdaje
Ljubljana - Do konca tedna bodo policija in občinska redarstva izvajala poostren nadzor nad vozniki motornih vozil, možje v modrem pa bodo še posebej pozorni na voznike, ki se pred vožnjo niso odpovedali alkoholu, drogam in drugim psihoaktivnim snovem, ki zelo vplivajo na prometno varnost.
Danes se je začela nacionalna preventivna akcija, ki poteka v sodelovanju z agencijo za varnost prometa (AVP), ministrstvom za zdravje, ministrstvom za izobraževanje, policijo in nevladnimi organizacijami.
Akcija ni nobeno naključje ali neupravičeno polnjene proračunske malhe, saj je alkohol še vedno eden najpogostejših dejavnikov najhujših prometnih nesreč, pogosto se povezuje s prehitro vožnjo in vožnjo v nasprotni smeri oziroma strani. V zadnjih letih narašča tudi delež drog v prometu, ki enako pomembno povečujejo tveganje. Z aktivnostmi želijo jasno sporočiti vsem udeležencem v prometu, da alkohol, droge ali druge psihoaktivne snovi ne sodijo v promet.
Zadnji dve leti stanje slabše
Število pijanih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo lani 32,8 odstotka oziroma je bilo pijanih 40 povzročiteljev, zaradi alkohola v prometu je umrlo 41 udeležencev, hudo poškodovanih pa je bilo 175 oseb.
V okviru nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022 je alkohol izpostavljen kot eno pomembnejših področij, kjer smo v Sloveniji v zadnjem desetletju naredili sicer pomemben napredek, vendar pa zadnji dve leti na AVP opažajo poslabšanje razmer.
Vozniki po izkušnjah strokovnjakov še vedno prepogosto podcenjujejo vpliv alkohola na naše sposobnosti. Dokler se ne pokažejo že vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti - na primer zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru in tako dalje, so prepričani, da lahko sodelujejo v prometu. Najmanj alkohol vpliva na zelo dobro naučeno in avtomatizirano vedenje, kot je hoja. Vendar pa alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja, kar posledično pomeni na sposobnost vožnje in varnega sodelovanja v prometu. Pojavijo se že težave pri zaznavanju rdeče barve, oddaljenosti, tunelski vid, podcenjevanje tveganja, manjša kontrola vedenja, podaljšanje reakcijskega časa in drugo, kar pomembno vpliva na naše varno vedenje in ustrezno reagiranje, predvsem v kritičnih situacijah.
Podcenjujejo vpliv alkohola
Prav tako vozniki pogosto menijo, da lahko alkoholiziranost zmanjšajo z nekaterimi triki ali pripomočki, kot so denimo svež zrak, telesna aktivnost, spanje, žvečilni gumiji, mastna hrana. Vedeti moramo, da ti ukrepi ne vplivajo na alkoholiziranost, upočasni se samo prehajanje alkohola v našo kri. Sama predelava alkohola pa je približno enako hitra - alkohol se razgrajuje v jetrih - približno ena enota alkohola na uro ali več celo več ob večji popiti količini ali obolelosti jeter. Hkrati je pomembno zavedanje, da smo lahko po zabavi in po samo nekaj urah spanja zjutraj še vedno močno pod vplivom alkohola in je uporaba prevoznih sredstev ravno tako nevarna.
Vse več je tudi voznikov, ki po zaužitju drog sedejo za volan. Lani je AVP ugotovila, da glede na samoporočanje udeležencev ankete osem odstotkov voznikov vozi pod vplivom prepovedanih drog, najpogostejše droge med vozniki pa so marihuana (89 odstotkov), kokain (14 odstotkov) in amfetamini (10 odstotkov).
Čas izvedbe poostrenega nadzora niti ni povsem naključen, saj je znano, da se počasi bliža poletje, ki je povezano s počitnicami, brezskrbnostjo, zabavami, pikniki in seveda alkoholom.
