Ukradena vozila po delih na organiziran črni trg

Ljubljana – Ker je ukradeno vozilo v enem kosu vse težje spraviti v promet, prav tako pa je težko zakriti vse identifikacijske dele in ponarediti dokumentacijo, tatovi vse pogosteje kupcem ponudijo avtomobile, sestavljene iz več avtomobilov. Takšen podvig jim prinaša tudi do trikrat večji zaslužek, prav tako pa tako lažje prikrijejo, da je avtomobil ukraden.

»Na podlagi operativnega dela, zaseženih predmetov in vozil, ki jih odkrijemo, ocenjujemo, da gre okoli 85 odstotkov vozil srednjega in nižjega cenovnega razreda v razrez za rezervne dele,« nam je povedal vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto na generalni policijski upravi Aleš Kegljevič. Zadnji dve leti opažajo predvsem delovanje tujih mednarodnih združb, zlasti z območja jugovzhodnega Balkana, ki pri nas največ kradejo vozila, stara od štiri do osem let.

To sicer ne pomeni, da tatov ne zanimata tudi za navadne smrtnike pregrešno dragi BMW X5 ali audi Q7, a se redkeje zgodi, da ju razrežejo. V enem kosu se običajno finančno obrestuje, seveda glede na tveganje, prodaja vozil, dražjih od 60 tisočakov. Če gre avto v razrez, je tveganje precej manjše, zaslužek pa kar do trikrat večji. Razumljivo gredo najbolj v promet rezervni deli avtomobilskih znamk, ki jih je na naših cestah največ: renault, volkswagen, opel, fiat, audi, BMW ... Pravila, po katerih delih je največ povpraševanja, ni.

Kraja po naročilu in na zalogo

Mednarodna kriminalna trgovina je razpredena v vseh smereh, zato so naši preiskovalci v rednih stikih s tujimi kolegi. Dogaja se namreč, da avto pri nas ukradejo, ga odpeljejo v tujino in tam razrežejo, posamezne dela pa nato spet prodajo v Sloveniji.

Kegljevič je še razložil, zakaj je ukradeno vozilo vse težje prodati v enem kosu in ob tem ne trepetati, da vam bodo na vrata prej ali slej potrkali možje v modrem. »Ukradeno vozilo je treba skoraj povsem predelati, kar lahko vzame precej časa in denarja. Ponarediti je treba identifikacijske znake in dokumentacijo. Zaslužek je premajhen, zato se jim takšno tveganje ne izplača.«

Kriminalci kradejo tako na zalogo kot sproti po naročilu. Na zalogo gre navadno prodaja prek spleta ali pa deli na kupca čakajo v delavnici. Naši storilci prodajajo na tujih spletnih straneh in tuji na naših. Bili so celo primeri, ko so vozili rezervne dele prodajat k registriranim prodajalcem v Avstrijo, tam pa so jih razkrili. V hišnih preiskavah pri severnih sosedih so našli avtomobilske dele, ki so bili ukradeni v Sloveniji, kar je še dokaz več, da gre za mednarodno trgovino.

Kako se lotijo iskanja hudodelcev, ki trgujejo z ukradenimi avtodeli, policisti seveda podrobneje ne povedo, nobena skrivnost pa ni, da tovrstno prodajo spremljajo tudi po spletu.

Niso vsi deli ukradeni

Vendar Kegljevič poudarja, da na spletu objavljen oglas še zdaleč ne pomeni, da gre za nezakonite rezervne dele. »Veliko rezervnih delov, ki se jih prodaja po spletu ali pri kleparjih in mehanikih, ni 'izplen' kaznivih dejanj. Vozila so lahko bila namreč poškodovana in so šla legalno v razgradnjo, lastnik pa uporabne dele prodaja. S tem ni nič narobe, res pa se mora kupec rabljenih delov zavedati, da je njihov rok trajanja lahko omejen in nimajo garancije, a to ni več stvar policije.« Rezervne dele uporabljajo za popravilo poškodovanih vozil, ogromno vozil višjega cenovnega razreda pa za potrebe predelave kroži po Evropi. »Nemško vozilo pripeljejo v Slovenijo, ga popravijo z ukradenimi deli in gre nazaj v Nemčijo. Tako niti ne zaznamo, da je bilo tu, saj pri nas ni bilo registrirano. Tu so ga samo na črno popravili.« To seveda otežuje iskanje in razkrivanje kriminalnih druščin.

Takšno početje so opazile tudi zavarovalnice, saj so policiji že naznanile sume, da so nekateri kleparji in mehaniki popravljali vozila po škodnem dogodku z rezervnimi deli sumljivega izvora. S tem niso le podpirali kriminalne dejavnosti avtomobilskih tatov, s ponarejenimi računi za avtodele so hoteli naplahtati še zavarovalnico.

So pa tudi »srečneži«, če temu lahko sploh tako rečemo, ki jim tatovi ne odpeljejo celega vozila, temveč si ob vlomu vanj postrežejo le s točno iskanim blagom. Največkrat odstranijo zračne vreče, žaromete in celotno armaturno ploščo, saj ta navadno v enem kosu vsebuje avtoradio in krmilnik klimatske naprave.

Občani naj ne molčijo

Kriminalci, ki se s tem ukvarjajo, imajo lahko doma širok nabor materiala, saj bo posamični del prej ali slej šel v promet. Rekorder pri nas je hranil avtomobilske dele 54 različnih vozil, v soseščini čez mejo pa je absolutni zmagovalec z območja Gradca: decembra 2012 so mu zasegli več kot tisoč menjalnikov iz ukradenih vozil. Torej so v tisti delavnici razstavili najmanj tisoč ukradenih vozil.

Ker kriminalisti in policisti ob prijavi tatvine vozila ne vedo, ali bo to v enem kosu končalo pri novem lastniku ali pa ga bodo razstavili, je začetek preiskave vselej enak. »Najprej zbiramo obvestila in poskušamo ugotoviti, kam je bilo vozilo odpeljano in kdo bi lahko bil storilec. Ko ugotovimo posamezne lokacije in identificiramo združbo, nam je šele jasno, kako deluje,« pravi sogovornik.

Koristne informacije včasih posredujejo tudi občani. »Če imate soseda, ki vse dneve in noči razstavlja vozila, vari, s kombijem prevaža avtomobilske dele, obstaja sum, da se ukvarja z nelegalno dejavnostjo.« Takšne informacije s terena so po Kegljevičevih besedah zelo dobrodošle. Marsikdo bi ob tem pomislil, da policija poziva k medsosedskemu »špecanju«, a se je treba zavedati, da na leto v Sloveniji izgine nemalo vozil. Če ostanemo brezbrižni, sploh, če vemo za kriminalne posle in o tem ne spregovorimo, je večja verjetnost, da bomo tudi sami žrtev avtomobilskih tatov.

Kupci naj bodo previdni

Trgovina z rezervnimi deli je in bo vedno cvetela, zato Kegljevič svetuje, naj kupci prek spleta ali pri mehaniku zahtevajo identifikacijo prodajalca in poskušajo izvedeti o njihovem izvoru čim več. Laik tega ne more ugotoviti, saj to včasih dela preglavice še strokovnjakom. Po cestah se vozijo avtomobili, ki imajo vgrajeno celo vrsto ukradenih delov. Čeprav je morda kupec dal vozilo popraviti v dobri veri, se lahko znajde v težavah. Policija se sicer s tem, kdaj in komu se vračajo posamezni del ali kar celotno vozilo, ne ukvarja, to je namreč stvar nadaljnjega sodnega postopka. Po besedah vodje oddelka za premoženjsko kriminaliteto na generalni policijski upravi kriminalisti pri tem nimajo nobenih pristojnosti, saj v kazensko ovadbo le zapišejo ugotovljena dejstva in okoliščine, sodišče pa nato s sklepom odloči o nadaljnji usodi ukradenih vozil ali posameznih avtomobilskih delov.