Katarina je dve leti delala na Dunaju v tovarni čokolade in preostali dve obiskovala gostinsko šolo v Bruku. Leta 1918 so se vrnili in ker je bilo doma vse porušeno, so začeli obnovo. Dve leti je bila za deklo pri sestrični v Ljubljani. Ko se je vrnila v domači kraj, so vsi odhajali v Ameriko, ona pa je ostala. Leta 1929 se je v Desklah poročila z Rudolfom Mariničem. Med drugo svetovno vojno je bil mož v partizanih. Umrl je leta 1967 in ker nista imela otrok, je Katarina ostala sama. V novogoriški dom upokojencev je prišla po zlomu kolka pred trinajstimi leti. Nujna opravila je do konca še vedno postorila sama. Drugače pa je bila dobrodušna in prijazna ženica, vedno zadovoljna in dobre volje. Zelo se je razveselila vsakega obiska.
Njenega lanskega 110. rojstnega dneva se je udeležil tudi predsednik države Danilo Turk, Tinca pa mu je ob tej priložnosti poklonila svojo fotografijo. Po besedah mag. Silva Torkarja z Inštituta za jezikoslovje je bila Mariničeva menda edina superstoletnica v vzhodni Evropi z verodostojnimi dokumenti.