Upokojeni general kazensko preganja poslanca

Ljubljana - Upokojeni general JLA Milan Aksentijević trdi, da ga je poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti dvakrat žaljivo obdolžil, zato je zoper njega vložil zasebno tožbo. A po ugovoru Jelinčičevega odvetnika Luka Zajca iz odvetniške družbe Čeferin je zunajrazpravni senat odločil, da dejansko stanje ni dovolj razčiščeno in da mora Aksentijević vložiti zahtevo za preiskavo. Zaslišanje, določeno za danes, je bilo preloženo, tako da bo Jelinčič predvidoma stopil pred preiskovalnega sodnika 6. novembra.

Aksentijević trdi, da je Jelinčič škodoval njegovi časti in dobremu imenu 27. oktobra 2006 na seji državnega zbora, ko so razpravljali o spremembah in dopolnitvah zakona o pravicah pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev. Takrat je poslanec izjavil, da obstaja nevarnost, da lahko slovensko penzijo za to, da se je boril proti Republiki Sloveniji, dobiva tudi Aksentijević. Slednjega je zbodel tudi zapis Aksentijevića boli duša, ki je bil 13. decembra 2006 objavljen v Slovenskih novicah, med drugim pa so navedene Jelinčičeve besede: »Žalostno je, da se moramo tisti, ki smo se borili za samostojno in neodvisno Slovenijo, zdaj zagovarjati pred tistimi, ki so nas takrat napadli.«

Kot Aksentijević pojasnjuje v tožbi, je bil zaposlen v JLA, med osamosvojitveno vojno pa nikoli ni sodeloval v kakršni koli agresiji ali vojaški operaciji proti Sloveniji, niti se ni proti Sloveniji boril. Trditev, da se je boril proti Republiki Sloveniji, torej proti državi, v kateri biva z družino, ga je zato prizadela. »Moj edini izvirni greh je, da sem bil na prvih večstrankarskih volitvah v zgodovini Slovenije izvoljen v prvi parlament (skupščino) in da sem za skupščinsko tribuno zastopal svoje politično prepričanje - ohranitev skupne domovine Jugoslavije. Za to svoje delo bil sem najhuje kaznovan. Na osnovi laži - konstrukta - mi je bilo odvzeto državljanstvo, takoj za tem sem bil brisan s seznama stalnega prebivališča (druga kazen za isti 'greh') in ločen od soproge in družine, pet let jih nisem smel obiskovati. Sedaj sem eden od 18.305 izbrisanih,« je Aksentijević decembra 2006 med drugim odgovoril na zapis v Slovenskih novicah.

Odvetnik Luka Zajc je v ugovoru zoper zasebno tožbo okrožnemu sodišču predlagal, naj kazenski postopek zoper Jelinčiča ustavi. Zakon namreč dopušča, da obdolženec uveljavlja dokaz resnice, kar pomeni, da ga sodišče ne more kaznovati za žaljivo obdolžitev, če dokaže resničnost svojih trditev oziroma če je imel utemeljen razlog, da je verjel v resničnost tega, kar je povedal. Pri tem je Zajc opozoril na dejstva, da je JLA junija 1991 napadla Slovenijo, zato so jo organi Republike Slovenije razglasili za agresorsko -okupacijsko armado. Aksentijević je bil visok častnik JLA, ki je še pred agresijo tako v poslanskih klopeh kot v medijih odkrito grozil o možnih posledicah slovenske osamosvojitve, po pozivu organov Republike Slovenije pa ni prestopil na stran teritorialne obrambe, ampak je še naprej aktivno delal v agresorski vojski, je zapisal Zajc. Poleg tega Jelinčič ni nikoli trdil, da se je Aksentijević zoper Slovenijo boril s puško v roki, je sklenil odvetnik Zajc.

Senat okrožnega sodišča je ocenil, da ne more preizkusiti utemeljenosti zasebne tožbe, dokler v preiskavi ne razčistijo določenih stvari. Zajc je namreč med drugim poudaril, da Jelinčič ni avtor članka v Slovenskih novicah in da očitek v zasebni tožbi ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Zato bodo na preiskovalnem oddelku najprej zaslišali Jelinčiča in Aksentijevića, če bo treba, pa izvedli še druge dokaze. Šele nato bodo sodniki odločili, ali bo Jelinčič sedel na zatožno klop.


Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!