Upor zapornikov na Povšetovi

Ljubljana - V ljubljanskem zaporu na Povšetovi ulici je bilo danes v večernih urah vroče, saj so se uprli zaporniki. Po neuradnih informacijah je eden od pripornikov med popoldanskim sprehodom splezal na streho oziroma nadstrešek enega od tamkajšnjih objektov. Ne le da ga pravosodni policisti niso mogli prepričati, naj pride dol, sledila sta mu še dva sojetnika, več kot petindvajset pa jih ni hotelo zapustiti dvorišča.

Za komentar dogajanja smo vprašali ljubljansko policijsko upravo, a so nas odslovili z odgovorom, da bo vsa pojasnila v zvezi s tem dala Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. Ta je potrdila, da skupina pripornikov danes po sprehodu ni odšla v svoje sobe.

Razmere so v tem trenutku pod nadzorom, zaporniki so že v svojih sobah.

Neuradno se je vse skupaj začelo okoli 18. ure in je presenetilo maloštevilne pravosodne policiste. Takrat jih je bilo v zavodu zgolj enomestna številka, kar ob pomanjkanju paznikov sicer ni nič nenavadnega. Zaprti pa so izkoristili dejstvo, da so bili pravosodni policisti na sindikalnem izletu na Primorskem in se zato niso mogli hitro odzvati. Pozneje so sicer dobili okrepitve, saj so na Povšetovo prišli vsi prosti pravosodni policisti. Zaporniki sicer niso postavili nobenih zahtev oziroma pogojev, ampak so le vztrajali na dvorišču.



Pobudnik upora je bil menda Valon Hoxhaj, bolj znan iz akcije, ki jo je koprska policija poimenovala Kobra. Njemu in drugim domnevnim članom albanske hudodelske združbe, ki so se menda ukvarjali s prodajo velikih količin droge, sodijo v Kopru.

Vse podrobnosti upora niso znane, a Hoxaju sta se pozneje na strehi pridružila še dva sojetnika, okoli 25 oziroma celo nekaj več drugih pa se jih ni želelo umakniti v svoje celice in so nekaj časa vztrajali na dvorišču zapora.

»Država ne razume pravosodnih policistov«

Predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk nam je v zvezi z uporom povedal, da nad dogajanjem ni presenečen. »Država ne razume problematike pravosodnih policistov. Sindikat državnih organov na to opozarja že od leta 2003,« je opozoril. Kot poznavalec razmer na Povšetovi in v zaporih nasploh namreč ve, da zapornikov, če se odločijo, da se ne bodo vrnili v celice, nihče ne more pri tem ustaviti.



Paznikov za kaj takega je preprosto premalo, sprehode nadzira celo le en pravosodni policist. Kaj bi se zgodilo, če bi se zgodil resen upor zaprtih, si ne upa pomisliti, vsekakor pa po njegovem mnenju iz tega boja pravosodni policisti ne bi prišli kot zmagovalci. V nekdanji Jugoslaviji je za takšne primere sicer delovala centralna intervencijska skupina za celotno Slovenijo, ki pa so jo kasneje opustili. Sklenil je, da bi v takih primerih po več opozorilih morali uporabiti silo, to pa njegovem v tujini, denimo v Nemčiji, opravi »navadna« policija.

Direktor Zavoda za prestajanje kazni Ljubljana Miran Candellari je za Večer povedal, da zadeve ne more komentirati.

Večje varnostno tveganje

Na Povšetovi je sicer običajno zaprtih veliko več kot 135 zapornikov, kolikor naj bi jih zapor sprejel, saj je eden najbolj preobremenjenih v Sloveniji. Čeprav se stanje izboljšuje tudi na kadrovskem področju, v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ob vsaki priliki opozarjajo, da preveč zapornikov in pomanjkanje pravosodnih policistov pomeni tudi večje varnostno tveganje. Zapor je tudi star in neprimeren.

O preobremenjenosti pravosodnih policistov priča tudi dejstvo, da jih je malo več kot petsto lani opravilo okoli 60.000 nadur. V zadnjem času pomanjkanje pravosodnih policistov tudi že vpliva tudi na sojenja, saj pripornikom nemalokrat ne morejo zagotoviti ustreznega spremstva. »Zaradi kadrovske podhranjenosti imamo največ težav pri spremstvu. Da to lahko izvedemo, moramo nekoga odtegniti iz redne kvote pravosodnih policistov, zato se zmanjša varnost v zaporih. Preobremenjenost in kadrovska podhranjenost vplivata tudi na odnos do zaprtih, kar lahko poslabša socialno klimo v zaporu in s tem ogroža varnostne razmere. Manj pravosodnih policistov pomeni, da svojo osnovno nalogo, to je varovanje, opravljajo v okrnjenem obsegu, nadzor nad življenjem v zavodu in ravnanjem zaprtih je zmanjšan, možnost konfliktov med zaprtimi se poveča, s tem pa tudi nevarnost izgredov in nasilja,« so letos pojasnjevali na upravi.