Uslužbenca SV rešila ječe častnika JLA

Ljubljana – »Obtožbo zoper Berislava Popova sem umaknil, ker mu ni mogoče dokazati kaznivega dejanja,« je jasen višji državni tožilec Žarko Bejek, vodja murskosoboškega okrožnega državnega sodišča. »Postopek je dokončno končan,« je zatrdil.

»Na podlagi podanega izvedeniškega mnenja izvedencev Marka Ungerja in Tomaža Pörša sem sklenil, da Popovu v spopadu med Republiko Slovenijo in SFRJ od 27. junija do 3. julija 1991 ni mogoče dokazati, da je ravnal v nasprotju s pravili mednarodnega vojnega in humanitarnega prava,« je povedal višji državni tožilec Žarko Bejek, ki je tudi vodja Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti.

Sodišče noče pokazati izvedenskih mnenj

Sojenje nekdanjemu častniku JLA Berislavu Popovu, ki ga je obtožnica bremenila vojnega hudodelstva nad civilnim prebivalstvom v Gornji Radgoni med osamosvojitveno vojno junija in julija 1991, je trajalo pet let. Hudodelstva nad civilnim prebivalstvom je bil sprva obtožen tudi častnik JLA Vlado Trifunović, a ga je murskosoboško okrožno sodišče pred dvema letoma oprostilo. Takrat, leta 2013, je bil Popov obsojen na pet let zapora, vendar se je njegov zagovornik pritožil na višje sodišče, ki je lani sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje na okrožno sodišče.

Zavrnilna sodba še ni pravnomočna

Ponovno sojenje se je začelo marca letos, z ustno zavrnilno sodbo pa končalo pred štirinajstimi dnevi. Po zaslišanju štirih prič ter izvedencev Marjana Mališiča in Darka Lubija je predsednik senata Branko Palatin želel slišati še mnenje izvedencev, ki bi izdelali vojaško taktično analizo takratnega dogajanja. Pripravila sta jo strokovnjaka vojaške taktike, častnik Slovenske vojske (SV) Marko Unger in višji vojaški uslužbenec SV Tomaž Pörš. Prvi je poveljnik šole za podčastnike, drugi pa deluje v združenem sektorju za strateško planiranje, ki ga vodi brigadir Bojan Pograjc.

Podpredsednik murskosoboškega okrožnega sodišča Franc Granfol je za Delo razložil, da predmetna zavrnilna sodba še ni pravnomočna. Zoper izrečeno zavrnilno sodbo morajo upravičenci napovedati pritožbo v roku osmih dneh, »ki se šteje od dneva razglasitve sodbe oziroma od vročitve prepisa izreka sodbe. Ta rok v danem primeru še ni potekel.« A Žarko Bejek se ne namerava pritožiti. Našo prošnjo, naj nam posreduje izvedenska mnenja Ungerja in Pörša, je Okrožno sodišče v Murski Soboti zavrnilo, saj meni, da v prošnji ni bil »izkazan upravičen interes za pregled in prepis kazenskega spisa, konkretno pregled izvedenskega mnenja«.

Generalmajor Šteiner: Sodišče je poslušalo eno stran

Civilista Janez Svetina, ki je 28. junija 1991 umrl v Gornji Radgoni, in Alojz Gaube, umrl je istega dne v Radencih, sta umrla pod rafali iz orožja JLA. Tako se spominja nekdanji načelnik generalštaba SV, generalmajor Alojz Šteiner, ki je bil nad razpletom na sodišču zelo presenečen. Pravi, da se tistih časov dobro spominja: »Letos poleti sem pomagal urediti zbornik o vlogi TO v Pomurju v procesu osamosvajanja, kjer je zapisanih več dokazov, da je šlo takrat, tistega dne, za nesorazmerno razporeditev sile. Če bi sodišče enakopravno razsojalo, bi zbornik zagotovo morali pregledati.« Šteiner opozarja, da je murskosoboško sodišče očitno poslušalo le eno stran, »a povem vam, da obstajajo uradni dokumenti JLA, med katerimi so originalna povelja in vojaški dnevniki. Te dokumente sodišče zagotovo ima.« Šteiner poudarja, da 28. junija 1991, ko sta bila ubita Svetina in Gaube, izvedenca Pörš in Unger »zagotovo še nista prestopila z JLA na našo stran. Ne vem, iz katerih virov sta črpala, a če bi pogledala uradne dokumente armadne strani, takšnega mnenja, kot sta ga spisala, ne bi smela napisati,« je prepričan Šteiner.

VSO: Postopek naj nadaljuje vrhovno sodišče

Ker sta Unger in Pörš zaposlena v SV, smo za komentar prosili tudi generalštab. Sporočili so nam, da se bo načelnik GŠSV generalmajor Andrej Osterman zagotovo odzval, ko se bo vrnil s službene poti v tujini. So se pa danes oglasili tako iz Zveze veteranov vojne za Slovenijo kot iz Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Prvi Bejeka javno sprašujejo: »Kdo je potem kriv za smrt dveh civilnih oseb, če krivde ni mogoče naprtiti nobeni vojskujoči si strani? Kdo je kriv za ropanje in delovanje enote JLA polkovnika Popova z orožjem na civilne objekte? Ali izvedenca, ki sta pred vojno v Sloveniji prav tako služila kot častnika v JLA, mislita, da se v ukaz za delovanje zapiše, da je treba ropati v prodajalni na mejnem prehodu?« V VSO pa zahtevajo, da naj se mnenja izvedencev javno objavijo. Od murskosoboškega okrožnega sodišča zahtevajo, naj pridobi tudi »drugo mnenje vojaških izvedencev, vsi postopki tako na tožilstvu kot na sodišču pa naj se obnovijo oziroma nadaljujejo pred vrhovnim sodiščem«.