Maribor - Ena največjih finančnih afer v zgodovini Slovenije je znova na začetku. V razvpiti zadevi Zdenex so višji sodniki razveljavili sodbo prvostopenjskega sodišča. Čeprav bo obramba sodbo po pošti dobila predvidoma v ponedeljek, sta odvetnika Primož Žontar in Bojan Grubar že včeraj vpogledala v kazenski spis in potrdila razveljavitev sodbe okrožnega sodišča, kar pomeni, da bosta Marjan in Manica Čare - on je bil direktor družbe Zdenex, ona pa direktorica in solastnica - znova sedla na zatožno klop in se branila očitkov, da sta s finančnim inženiringom oškodovala številne vlagatelje. Sodišče je, denimo, v stečajnem postopku terjatve priznalo 2856 upnikom. Besede obrambe, ki je konec lanskega februarja, ko je okrožno sodišče zakonca Čare spoznalo za kriva, napovedala, da se bodo stranke v zadevi Zdenex znova srečale na sodišču, so se torej izkazale za pravilne. Kot sta povedala zagovornika obtoženih, je sodišče sodbo razveljavilo predvsem zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka, ponovljeni proces pa bo potekal pred istim prvostopenjskim senatom, ki je pred enim letom zakonca Čare obsodil na po pet let zapora.
Sodišče je takrat povsem upoštevalo očitke vrhovnega državnega tožilca Andreja Ferlinca, ki je zakoncema Čare naprtil zlorabo položaja ali pravic, ker da sta v obdobju od začetka leta 1995 do avgusta 1996 kljub zakonski prepovedi zbirala prihranke občanov z obljubo o štiri- in petodstotnih mesečnih obrestih. Zdenex je zatem denar vlagateljev posojal in ga plemenitil, vendar zakonca Čare tega pretežno menda nista storila, saj da posojilojemalcem nista posredovala skoraj 14,7 milijona evrov; naprej sta domnevno posodila le 14,1 odstotka denarja vlagateljev. Družbi Zdenex sta menda pridobila okrog 7,4 milijona evrov premoženjske koristi, sebi pa skoraj 480.000 evrov. Obramba je ves čas vztrajala, da dokazov o pridobitvi protipravne premoženjske koristi ni.
Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je sodbo že prebral in je nad odločitvijo višjih sodnikov razočaran: »Če je sodišče imelo na razpolago vse podatke, bi pričakoval, da bo samo odločilo o zadevi in bi bila ta zaključena, ne pa da jo ponovno vrača na prvo stopnjo. Pozitivno pa se mi zdi, da sodišče zelo strokovno in temeljito analizira celotno poslovanje Zdenexa.« Po njegovih besedah obdolženca ne moreta biti neskončno dolgo v kazenskem postopku in zadeva bi morala biti že enkrat končana. Povedal je še, da višji sodniki menijo, da bi lahko bila premoženjska korist nižja, in sicer okrog 4,6 milijona evrov. To pomeni, da je na ponovljenem sojenju pričakovati nova preračunavanja, vendar ne nujno v obliki novega izvedenskega mnenja, meni Ferlinc.
Prvič so sodniki zakonca Čare obsodili že 22. marca 2001 in Manici Čare prisodili osem let zapora, njenemu možu Marjanu Čaretu pa eno leto manj. Višje sodišče je takrat delno potrdilo le sodbo Manici Čare, in to v delu, v katerem je bila obtožena oškodovanja upnikov, saj je nekatere upnike, ko se je začel Zdenex rušiti, prednostno poplačala. Na ponovljenem sojenju, ki se je začelo sredi novembra 2006 in končalo 22. februarja 2010, je sodni senat zakoncema Čare prisodil vsakemu pet let zapora. H kazni Manice Čare je prištel še omenjeno pravnomočno kazen in ji izrekel enotno kazen šest let zapora.
Med enim in drugim sojenjem sta zakonca Čare sicer že sedla na zatožno klop, in sicer maja 2002, vendar se je sojenje zavleklo zaradi izdelave izvedenskega mnenja, vmes pa je okrožna sodnica Slavica Gabrovec odšla v službo na višje sodišče. Zatem je primer prevzela zdaj že nekdanja sodnica Zlatka Repolusk, ki pa je septembra 2004 vodila le eno obravnavo. Na njeno prošnjo so jo 1. septembra 2005 s kazenskega oddelka okrožnega sodišča premestili na pravdnega, 5. aprila 2006 pa ji je sodni svet odvzel sodniško funkcijo, saj na podlagi ocene personalnega sveta mariborskega višjega sodišča ni ustrezala sodniški službi.
Zastaralni rok v zadevi Zdenex je dvajset let. Brez pravnomočne sodbe bo zastarala avgusta 2016.