V gore le opremljeni in telesno dobro pripravljeni

Kranj – Pred skorajšnjim začetkom planinske sezone Planinska zveza Slovenije (PZS) in Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) opozarjata na velik pomen ustrezne opremljenosti in psihofizične pripravljenosti obiskovalcev slovenskih gora in planin, ki so letos vzele že deset življenj.

Po besedah Igorja Potočnika, načelnika GRZS, so v prvi polovici leta našteli 95 nesreč v gorah. Čeprav je bilo teh osem manj kot v enakem obdobju lani, prav tako sta bili dve smrtni žrtvi manj, je poudaril, da število mrtvih vseeno vzbuja skrb. Letos so med drugim pomagali 26 huje poškodovanim planincem, največkrat so odšli na pomoč ponesrečenim v Kamniško-Savinjskih Alpah, za katere se zdi, kot je dejal Potočnik, da so lažje dostopne. A niso, je dodal.

Zlasti na severnih pobočjih še vedno leži sneg, ki je zbit in pomrznjen, zato je hoja po njem še bolj nevarna. Snežne zaplate, ki jih v gorah prečkajo planinci, pomenijo veliko nevarnost, je poudaril Matjaž Šerkezi s PZS. Planince je pozval, naj se za obisk gora dobro pripravijo in uporabljajo tudi čelado, dereze, cepin, dodatne varovalne vrvi in podobno opremo. Pred odhodom naj preverijo vremensko napoved, na pot pa naj gredo zgodaj zjutraj.

Nesreče so najpogostejše zaradi zdrsa in nepoznavanja terena, Potočnik pa je kot ključno navedel slabo pripravo na planinsko turo oziroma precenjevanje sposobnosti. »Tura se ne konča na vrhu gore, ampak v dolini,« je opozoril. Poleg tega so nekateri planinci malomarni, ne upoštevajo pravil hoje ali pa so nepravilno oziroma pomanjkljivo opremljeni. Največkrat so pri nesrečah posredovali gorski reševalci iz Kamnika, Tolmina, Radovljice in Bohinja.

Med ponesrečenci sta po statistiki gorskih reševalcev najbolj ogroženi starostni skupini od 20 do 29 let ter od 50 do 59 let. Potočnik razloge za več ponesrečencev v prvi skupini pripisuje mladosti, neizkušenosti in iskanju adrenalinskih doživetij, medtem ko imajo pripadniki druge skupine občutek, da so v življenju kaj zamudili in morajo to nadoknaditi.

Največ reševanj so opravili klasično, z ekipo gorskih reševalcev na terenu, je dejal Potočnik, poleti pa bo na Brniku spet v pripravljenosti reševalna helikopterska posadka (junija in septembra od petka do nedelje, julija in avgusta vse dni v tednu). S stalno reševalno posadko na Brniku se skrajša odzivni čas in zmanjšajo stroški reševanja, je povedal Robert Kralj, inštruktor letalskega reševanja in pomočnik vodje helikopterske enote policije.

GRZS opravi okoli 350 reševalnih akcij na leto, pri čemer v približno polovici primerov ponesrečenca v dolino spravijo s helikopterjem. Po Kraljevih besedah so pred sezono že končali redno usposabljanje reševalcev. Dovoljenje za samostojno delo so podaljšali sedmim inštruktorjem letalskega reševanja, 19 zdravnikom, 39 reševalcem letalcem in 18 policistom, pripadnikom gorske enote policije. Opozoril je še na ustrezen odziv planincev na prihod reševalnega helikopterja, zlasti naj po nepotrebnem ne mahajo in ga pozdravljajo. Če so blizu kraja nesreče, to helikopterski posadki sporočijo z mednarodnim znakom za YES, kar pomeni, da, potrebujem pomoč, pri čemer znak ponazarjata dvignjeni in iztegnjeni ter nekoliko razmaknjeni roki. Da pomoči ne potrebujejo, pa ponazarjata iztegnjeni roki, ena poševno dvignjena, druga poševno spuščena.