»V preventivo vlagajo le multinacionalke in tujci«

Ljubljana – Zadnji teroristični napad v Manchestru je pokazal, da skrajneži ne prizanesejo niti otrokom in mladim. Ker koncerte, športne prireditve in druga javna zbiranja tako v Sloveniji kot večinoma tudi po Evropi varujejo zasebne varnostne službe, smo se vlogi zasebnih varnostnih služb pri preprečevanju terorističnega napada pogovarjali z Davorjem Pajkom, vodjem intervencije in varnostno-nadzornega centra v Sintalu.

Če se svetovne varnostne službe na globalni oziroma državni ravni ukvarjajo z vprašanjem, kakšen in kako varen bo svet v prihodnje, je nekoliko drugače z zasebnimi varnostnimi službami, ki imajo pri preprečevanju in odkrivanju kriminalnih dejanj že nekaj časa pomembno vlogo. Njihova skrb je usmerjena predvsem na določeno varovano lokacijo in zadovoljstvo naročnika.

Ne le da vpliv globalnih varnostnih groženj na varnost v Sloveniji vse bolj zanima tudi podjetnike, Davor Pajk iz Sintala pravi, da so lahko varnostniki pri preprečevanju terorističnega napada na množičnih prireditvah celo v prvi bojni črti. Sogovornik je izpostavil, da dobijo od nekaterih naročnikov po vsakem odmevnem terorističnem napadu nekaj vprašanj, je pa zanimivo, da so v preventivo pripravljeni vlagati le lastniki multikorporacij in družb, ki imajo sedež v tujini.

Kakšna je vloga varnostnih služb pri preprečevanju terorističnih dejanj, ko gre za množična zbiranja, denimo tekme, koncerte in javne shode?

Če se dotakneva zadnjega terorističnega napada v Manchestru oziroma varovanja javnih prireditev na splošno, se vedno izhaja iz nekega načrta ogroženosti. V Veliki Britaniji je ta že nekaj časa precej večja kot v Sloveniji. A zakonodaja, kar se tiče pooblastil in vloge varnostnih služb, je med državama primerljiva. Glede na vrsto koncerta in strukturo obiskovalcev so ocenili, da kakšne večje ogroženosti ni. Vendar je treba poudariti, vsaj kolikor smo v naši varnostni službi analizirali javnosti dostopne informacije, da je bilo za varnost kljub vsemu dobro poskrbljeno, saj se storilcu ni uspelo prebiti na koncertno prizorišče in se je razstrelil v predprostoru, kjer prodajajo vstopnice. Varnostna služba je v tem primeru odigrala svojo vlogo, storilcu je preprečila vstop v dvorano. Vendar na splošno lahko le ugibamo, če je želel to grozodejstvo izvesti v dvorani. Na vaše vprašanje naj pojasnim, da varnostna služba glede na stopnjo ogroženosti lahko izjemno zaostri vstopne pogoje, kar pomeni, da imajo varnostniki pri preprečevanju terorističnih dejanj velik vpliv. Govorim o neposrednem ukrepanju, preiskovalni ukrepi posameznikov so, kot vemo, izključno v domeni policije.

Kako lahko zaostrite pogoje?

Površinski pregled, podroben pregled prtljage, ki se vnaša, in podobno. Sicer je negotovo, kaj bi se zgodilo, če, recimo, samomorilski napadalec ugotovi, da smo ga odkrili. Dejanje lahko izvede takoj, kar pomeni, da so varnostniki, če smem tako reči, v prvi bojni vrsti. Še dokaz več, da so pomemben člen pri preprečevanju terorističnih dejanj. Morajo pa biti o tem dobro informirani in usposobljeni, da že prej spoznajo morebitno sumljivo obnašanje.

Kako varnostnika na to sploh pripraviti?

Storilec terorističnega napada ali kakšnega drugega kaznivega dejanja lahko že prej daje sumljive znake. Precej se poti, nervozno vede, pogleduje naokoli, ali ga kdo opazuje, glede na letni čas je nenavadno oblečen, ima glede na okoliščine sumljivo veliko prtljage. A to nikakor ni edini pogoj, lahko ste vi fotograf in imate s seboj v prtljagi le potrebno opremo. Na vse to je treba varnostnike pripraviti in usposobiti. Običajno so storilci dobro pripravljeni, ravno zato, da jih je težje odkriti. A kljub temu v Sintalu varnostnike že nekaj časa pripravljamo tudi na scenarije, kako ukrepati ob terorističnih dejanjih in pomagati. Začne se že z osnovnim izobraževanjem za pridobitev licence, potem pa se skozi naloge, ki jih opravljajo, v okviru zbornice še dodatno usposabljajo. Za preostalo dodatno izobraževanje, ki ni zakonsko predpisano, skrbijo varnostne službe. Kot predavatelje povabimo tudi zunanje strokovnjake. O terorizmu je našim varnostnikom med drugim predaval tudi Marjan Miklavčič, nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo in nekdanji direktor varnostnega menedžmenta v pravosodju. Pripravili smo tudi brošuro za naše varnostnike in plakate za naročnik. Vsakič, ko se v Evropi ali svetu zgodi odmevnejši teroristični napad, med sodelavci situacije, ki jih izvemo iz medijev, predebatiramo. Vodje varnostnikov tudi pozovemo, naj zaposlene še enkrat spomnijo na ta pojav. Takšno naše ukrepanje se takoj pozna tudi na terenu. Varnostniki se na vodje obračajo z dodatnimi vprašanji, precej bolj so pozorni na sumljive ljudi, opuščene kovčke in podobno. Takoj se dvigne stopnja budnosti. Na grobo bi lahko rekel, da mi dvignemo interno stopnjo potencialne ogroženosti. So pa ti ukrepi, ki jih imamo zdaj, glede na nizko stopnjo ogroženosti v Sloveniji, povsem primerni.

Teroristična dejanja v Evropi niso nekaj novega. Ira, Eta, Rdeča armada in podobne organizacije so to izvajale vrsto let, a so bile žrtve izbrane ponavadi po drugih kriterijih. Današnji terorizem stavi na čim več žrtev, strah, usmerjen je proti vsakomur. Se je tudi zato sistem izobraževanja spremenil?

Seveda se je. Nekoč smo fante in dekleta izobraževali bolj za zatiranje huliganstva na športnih, predvsem nogometnih prireditvah. Razmere so se spremenile in se je izobraževanje osredotočilo tudi na preprečevanje terorizma. Predvsem za samomorilske napadalce je znano, da jih je izjemno težko izločiti iz množice.

Kako se da urediti, da bo varnostnik pozoren in ravnal razsodno, ne pa po nepotrebnem zganjal paniko in imel vsako obnašanje za sumljivo?

Imamo jasno utečene protokole in bi se vsako odklonsko vedenje zaradi paranoje takoj odkrilo. Vzemimo za primer zapuščen kovček v nekem trgovskem centru. Varnostnik mora biti na to pozoren, prav tako na ljudi, ki so ga morda pustili, o kovčku se obvesti naš varnostno-nadzorni center, potem policija, načeloma lahko sledi izpraznitev trgovskega centra. To so ostri ukrepi in vsako paranoično dejanje varnostnika ima lahko širše posledice. Teoretično bi varnostnika, seveda odvisno od situacije, za začetek opozorili, kako naj v prihodnje ravna, poslali na dodatna izobraževanja, lahko pa sledi tudi premestitev na drugo, primernejše delovno mesto. Je pa treba izpostaviti, da glede na varnostne razmere po Evropi in svetu tako zaposleni kot obiskovalci kakšne dodatne varnostne ukrepe sprejmejo z razumevanjem. Še pred leti bi bilo to povsem drugače.

Policija in obveščevalne službe so tiste, ki v prvi vrsti odkrivajo in preprečujejo terorizem. Kako ocenjujete sodelovanje in izmenjavo informacij s policijo, ko gre za varovanje javne prireditve, koncerta, shoda?

Moram priznati, da je sodelovanje s policijo odlično, tako z generalno policijsko upravo, s katero imamo redno pogovore, kot s policijo na lokalnih ravneh. Ko je prireditev ocenjena kot visoko tvegana, je policija vedno tam, z njimi stalno sodelujemo. Policisti neposredno ne izvajajo nalog pregleda na vstopu, so pa tam in vsak hip dosegljivi. Če se zgodi incident ob vstopu, je dovolj, da varnostnik nakaže ali dvigne roko, in policist je takoj zraven. No, pa tudi, če karikiram, nam policisti stalno gledajo pod prste. Ne more se zgoditi, da bi neki varnostnik rekel, da je utrujen, in bi začel malomarno izvajati kontrolo ob vstopu. Policija nas takoj opozori, da je treba dosledno izvajati površinske preglede, če je to predvideno. Ko varnostnik pri površinskem pregledu zatipa sumljiv ali potencialno nevaren predmet, takšno osebo prevzame policija. So tudi situacije, ko varnostnik nima pooblastil. Brez zadržkov lahko povem, da je to pregled intimnih delov telesa, kamor skrivajo bakle in tudi kakšno hladno orožje, kot je nož.

Kako organizatorji prireditev in naročniki večjih objektov gledajo na pojav terorizma in povečano varovanje?

Za javne prireditve se v okviru upravne enote, ki izda dovoljenje, ob izdaji soglasja določi stopnja ogroženosti in temu primerno pripravi varnostni načrt. To je utečen postopek in vse službe dobro sodelujemo. Pri varovanju objektov že nekaj let opažamo, da se multinacionalke in družbe, ki so v tuji lasti, precej bolj odgovorno vedejo in za preventivo, tako povečano število varnostnikov kot tehnične ukrepe, namenjajo več sredstev. Da bi domača družba temu posvečala več pozornosti in namenila več sredstev preventivi, je res izjema. Je pa zanimivo, da se po vsakem odmevnejšem terorističnem napadu odziv strank poveča. Takoj nas kličejo, ali imamo še kakšne plakate, kako ravnati ob terorističnem napadu, sprašujejo za mnenje, nasvet, čez čas pa se na to pozabi. Pravzaprav je to razumljivo, da gre to s časoma v pozabo. A bi bilo za družbo slabo, če bi se prepustili malodušju in terorizem sprejeli kot del novodobnega sveta, ne da bi izvajali ustrezne preventivne ukrepe.