V Sloveniji premalo preiskav pranja denarja

Poročilo Sveta Evrope izpostavlja tudi nezadostno strokovno znanje sodnikov in tožilcev na področju »finančne forenzike«.

Objavljeno
03. avgust 2017 16.45
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA
Ljubljana, Strasbourg − Število preiskav, povezanih s pranjem denarja, se je v Sloveniji od zadnjega vrednotenja iz leta 2010 povečalo, vendar še vedno ni sorazmerno s številom preiskav in obsodb za kazniva dejanja, ki ustvarjajo prihodke, kot so npr. davčne utaje, goljufije in druga gospodarska kazniva dejanja. Nezadostna je tudi kriminalizacija financiranja terorizma.

To sta dva izmed več ključnih zaključkov novega poročila, ki ga je danes objavil strokovni odbor Sveta Evrope, ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma (MONEYVAL).

Poročilo ugotavlja, da je glede na obstoječa tveganja za pranje denarja v Sloveniji potrebno večje število preiskav s področja, povezanega s hudimi kaznivimi dejanji. Največ pranja denarja je po mnenju strokovnjakov omenjenega odbora povezana z zlorabo položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, davčnimi utajami, poslovnimi goljufijami in zlorabami uradnega položaja. Zunaj gospodarstva pa je največ pranja denarja, povezanega s prepovedanimi drogami.

Nezadostno strokovno znanje

Poročilo navaja tudi, da banke v Sloveniji dobro razumejo glavna sektorska tveganja pri pranju denarja, ukrepi za njihovo preprečevanje pa da so večinoma primerni. Kljub temu pa gre skozi bančni sektor največji delež finančnih storitev v Sloveniji in je zato najbolj ranljiv za pranje denarja, ugotavlja poročilo. Izpostavlja tudi nezadostno strokovno znanje sodnikov in tožilcev na področju »finančne forenzike«.

Strokovnjaki omenjenega odbora Sveta Evrope v svojem poročilu ugotavljajo, da je Slovenija sprejela določene ukrepe za povečanje preglednosti delovanja pravnih oseb in preprečitev zlorab z njimi, »vendar pa se ti ukrepi niso izkazali za zadostne, da bi kriminalcem učinkovito preprečili ustanavljanje podjetij za nezakonite namene«.

Čeprav slovenski organi pregona dobro poznajo tveganja, povezana s financiranjem terorizma, poročilo ugotavlja, da pomanjkljiva kriminalizacija financiranja terorizma ovira učinkovito preiskavo in pregon tega kaznivega dejanja. Poročilo pri tem navaja, da je Slovenija v svojem poročilu »o nacionalnem tveganju«, ki ga je pripravila leta 2015 in dopolnila leta 2016, navedla, da za deset ljudi obstajajo sumi, da so odšli v Sirijo ali Irak, kjer naj bi se po nekaterih informacijah usposabljali za teroristične dejavnosti.

Da pa poročilo pohvali Slovenijo, da je njen sistem mednarodnega sodelovanja pri boju proti pranju denarja in financiranju terorizma večinoma učinkovit.

Transparency International pričakuje ukrepe

Transparency International Slovenia (TI Slovenia) je v odzivu pozdravil današnje poročilo odbora Sveta Evrope o stanju na področju pranja denarja in financiranja terorizma v Sloveniji, hkrati pa pozval, da morajo ugotovitvam mednarodnih ocenjevalcev zdaj slediti ustrezni ukrepi.

V TI Slovenia tako pričakujejo, da bosta ministrstvo za finance ter urad za preprečevanje pranja denarja pripravila »niz podrobnih ukrepov, ki bodo naslavljali izpostavljene pomanjkljivosti«. »Poročilo je namreč priložnost za celovito ukrepanje,« besede generalnega sekretarja TI Slovenia Vida Dorie povzema sporočilo za javnost.

Pri ukrepih bodo morale po navedbah Dorie sodelovati tudi druge pomembne institucije, »saj poročilo, denimo, izpostavlja pomanjkanje potrebnega znanja pri preiskovalcih, tožilcih in sodnikih, ki krni odkrivanje in pregon pranja denarja«. »Predvsem skrbi nizko število preiskav in obsodb, ki se ne sklada s številom preiskav predhodnih kaznivih dejanj,« pravi.

V TI Slovenia v sporočilu izpostavljajo priporočili omenjenega odbora za večjo usposobljenost nekaterih bolj izpostavljenih poklicev, kot so, denimo, računovodje, davčni svetovalci, notarji ali odvetniki ter potrebo po večji preglednosti dejanskega lastništva pravnih oseb.

»Pozivamo k pospešitvi aktivnosti za vzpostavitev registra dejanskega lastništva, saj še vedno ni sprejet niti potreben podzakonski akt zanj,« pravi Doria.