Tiskane izdaje
Koper − Koprski kriminalisti, ki se ukvarjajo z organizirano kriminaliteto, so zaključili eno od preiskav zlorab delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje. Na to so postali pozorni že v letih 2013 in 2014, šlo pa je predvsem za državljane Srbije, BiH, Kosova, Rusije in Ukrajine.
Na pristojno tožilstvo so tako že v letih 2013 in 2014 podali več ovadb, nekaj primerov pa odstopili drugim krajevno pristojnim policijskim enotam, saj so bila kazniva dejanja storjena na njihovih območjih. »Zaradi teh informacij so skupaj z Upravnimi enotami, Zavodom za zaposlovanje, Dursom in drugimi celovito pristopili k reševanju tovrstnih kaznivih dejanj. Sodelovanje temelji na pravočasni izmenjavi razpoložljivih podatkov,« je pojasnila tiskovna predstavnica Policijske uprave Koper Anita Leskovec.
Letos je sodelovanje že obrodilo sadove, koprski kriminalisti so tako končali s preiskavo zakonskega para iz Srbije, ki je na območju slovenske obale in Ljubljane s pomočjo sostorilcev v letih 2014 in 2015 storil skupno kar 23 kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje 23 tujcev. Sumijo ju 13 kaznivih dejanj overitve lažne vsebine, tri kazniva dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države in sedem poskusov teh kaznivih dejanj, je povedala Leskovčeva. Kriminalistično preiskavo je usmerjalo pristojno Okrožno državno tožilstvo v Kopru, kamor so podali tudi kazensko ovadbo proti osumljenim.
Računali tisoč evrov »po glavi«
Skupaj so sicer ovadili osem osumljencev, in sicer 60-letnika, 30-letnika, 40-letnika in 54-letnico iz Srbije, 38-letnico, 38-letnika in 35-letnika iz Portoroža ter 38-letnika iz Ljubljane. »Osumljenci so si z očitanimi kaznivimi dejanji pridobili ali poskušali pridobiti večjo protipravno premoženjsko korist. Ocenjujemo, da je ta znašala približno 23.000 evrov oziroma približno tisoč evrov na tujca, na ozemlje EU pa so nezakonito spravili oziroma poskušali spraviti 18 državljanov Srbije in pet državljanov BiH.«
V vseh primerih so ugotovili, da je določena oseba ali pa več oseb v krajšem časovnem obdobju v Sloveniji registrirala več podjetij. »V vseh primerih so bili ustanovitelji novoustanovljenih podjetij lastniki zgolj nekaj dni, nato pa so bila podjetja prodana tujcem. Ti so si nato uredili ali poskušali urediti delovno dovoljenje in posledično pridobiti tudi bivalno dovoljenje na pristojni upravni enoti ter si na tak način nameravali urediti zgolj pravni status na območju Slovenije. Nato bi odšli v druge države EU. Šlo je za veriženje podjetij, saj sta organizatorja s 7500 evri ustanovitvenega kapitala za d. o. o. ustanovila večje število podjetji, ki sta jih proti plačilu in s pomočjo sostorilcev predajala tujcem za ureditev statusa,« je še povedala.
V treh primerih so tujci na podlagi izdanega delovnega dovoljenja in po prejetju dovoljenja za prebivanje prijavili začasno prebivališče na območju Slovenije, a so ob preverjanju naslovov njihovih začasnih prebivališč ugotovili, da se niso nikoli zadržali na območju Slovenije, temveč so takoj po pridobitvi dovoljenja za prebivanje vstopili na območje Slovenije in nato odšli v druge države članice (Švica, Nemčija, Francija, Italija, Belgija). Vsem trem tujcem so razveljavili izdana dovoljenja. V 13 primerih dovoljenja za delo in prebivanje niso bila izdana, v sedmih primerih pa je bilo delovno dovoljenje že izdano, a jim pristojna upravna enota ni izdala bivalnega dovoljenja.
Za overitev lažne vsebine je predpisana kazen zapora do treh let, za prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države pa zaporna kazen do petih let in denarna kazen.
