Tiskane izdaje
Ljubljana – Da najhujša kazen zanj ne bo zapor, temveč to, da bo moral po prestani kazni sam uživati v svojem premoženju, ki mu toliko pomeni, saj so mu vsi domači odrekli ljubezen in podporo, je sodnica ob izreku 13-letne zaporne kazni za uboj svoje žene dejala Dragu Railiću. Railić se je ob tem le cinično nasmihal.
Senat ljubljanskega okrožnega sodišča glede tega, kdo je 15. oktobra lani v dnevni sobi stanovanjske hiše v Sulčji ulici v Ljubljani zadavil Milko Railić, ni imel veliko dela, saj so vsi dokazi od začetka govorili, da je to storil njen mož Drago Railić, to je navsezadnje smiselno tudi sam priznal. Več časa so se sodniki ukvarjati z vprašanjem prištevnosti, o kateri je bilo tekom tega postopka veliko govora, svoje mnenje pa sta izdelala in na sodišču zagovarjala tudi izvedenca psihiatrične stroke.
Psihogena zamračenost
Čeprav so psihiatri pri njem govorili o osebnostni motnji, pa to ni duševna bolezen, je med drugim opozorila sodnica. Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek je na sodišču sicer povedala, da je ocenila, da je bil od trenutka, ko je ženo prvič udaril, pa do takrat, ko je prenehala dihati, v stanju psihogene zamračenosti. Ker je uporabljala izraze kot »neobvladovanje« in podobno, čeprav je zaključila, da je bil le bistveno zmanjšano prišteven in ne v celoti in zaradi drugih nejasnosti v mnenju so angažirali tudi psihiatra Dragana Terziča. On je ocenil, da njegova sposobnost ni bila bistveno zmanjšana. Kot je pojasnila sodnica Sinja Božičnik, odločitev glede prištevnosti na koncu sodi v pristojnost sodišča, ki ocenjuje mnenja izvedencev in druge dokaze, na koncu pa se je senat strinjal, da je Railić razumel pomen svojega dejanja, se ga zavedal in ga hotel storiti. Sodnica je med drugim povedala, da je celotno dogajanje obtoženi zelo dobro opisal, poudarila je, da ni šlo za hip, saj traja kar nekaj časa, da drugemu človeku s svojimi rokami vzameš življenje.
Med obrazložitvijo sodbe je sodnica Railiću še povedala, da njegovemu opisu dejanja ne verjame. Obtoženi, ki je sicer v svoj zagovor med drugim povedal, da je on ves čas delal in domov nosil denar, s katerim so nato zgradili hišo in kupili nekaj zemlje, žena pa mu je ves čas nasprotovala in le zapravljala denar, je namreč glede usodnega dne povedal, da se je žena ujezila, ker je klical svaka in mu povedal, da se ločujeta. Sama naj namreč ne bi želela, da to kdorkoli ve. Poleg tega pa je ob delitvi premoženja, kot je še povedal, želela tudi, da bi ji kupil drugo stanovanje. »Ko mi je psovala mater, mi je padel mrak na oči,« je povedal in dodal, da mu je grozila, da ga bo ubila in vanj začela metati daljinec. »Vstal sem, sem jo udaril in nato se ničesar več ne spomnim. Ko sem prišel k sebi, je bila ona mrtva. Vzel sem telefon, poklical policijo in rekel, da sem zadavil ženo. Prišli so, me vklenili, odpeljali in to je to,« je povedal. A sodnica je opozorila, da v stanovanju ni bilo nobenih sledi o kakšnem ruvanju, kar lahko pomeni le, da je vse pospravil pred prihodom policije ali pa ni govoril po resnici.
Drago Railić. Foto: Dejan Javornik
Opozorila je tudi, da ni pokazal nikakršnega obžalovanja. Še več, obtoženčev sin je na eni od obravnav povedal, da sta z bratom konec marca očeta obiskala v zaporu, ta pa jima je dejal, da je njuna mama dobila, kar je zaslužila in da mu ni nič žal. »Mama je življenje posvetila nam in družini. Vzgajala nas je, skrbela za nas na vse načine. To je samo njegovo videnje, da ni hotela pomagati,« je na sodišču govoril njen sin.
Priden in deloven,
O tem so sicer na sodišču govorile številne priče, od sinov, ki sta opisovala, da je moralo biti vse po očetovo in da se je znašal nad mamo, ki je bila zelo pozitivna in super ženska, doma pa je morala zaradi moža trpeti psihično nasilje. Ne samo, da jo je tako Drago zmerjal in jo poniževal, ampak se tudi ves čas z besedami, »da tega niti pes ne bi jedel«, znašal nad vsem, kar je skuhala.
Tudi odvetnica, h kateri se je Milka Railić zatekla po pravno pomoč, ko se je želela ločiti, je povedala, da je doma stanje postalo nevzdržno. Mož je bil namreč do nje zelo žaljiv in si ji je dovolil reči prav vse, očital pa ji je, da ni ničesar prispevala v materialnem smislu. Zato sta začela vsak zase tudi kuhati, prati in pomivati, šel pa naj bi celo tako daleč, da je v hladilniku narisal črto in tako določil, katere stvari so njegova, katere pa njene.
Pričakovati je pritožbo obrambe, ki je menila, da stanje glede prištevnosti ni dovolj razčiščeno in predlagala postavitev komisije za izvedenske mnenja, zavzemala se je tudi za nižjo kazen.
