Tiskane izdaje
Ljubljana – Na ljubljanskem okrožnem sodišču se nadaljuje sojenje Matjažu Skubetu, direktorju propadlega blejskega podjetja Asista, ki je obtožen goljufije in pranja denarja. Denar, ki so mu ga investitorji zaupali, da ga varno in donosno naloži v finančne instrumente, je večinoma porabil zase.
Sojenje, ki poteka zoper Matjaža Skubeta na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, verjetno ne bo edino, saj se je med zadnjim narokom razkrilo, da na kranjskem zoper njega poteka še en predkazenski postopek. Razlogi so podobni tistim iz leta 2012, ko so ga oškodovanci prijavili zaradi goljufij.
Policijska preiskava je pokazala, da je Skube z obljubami o varnih in donosnih naložbah v finančne posle tipa Ponzijeva shema ogoljufal več kot 40 vlagateljev – med njimi so bila tudi znana imena – in jim povzročil za več kot 1,2 milijona evrov premoženjske škode.
Ni izplačal dogovorjenega donosa
Obtožnica ga bremeni, da denarja, ki so mu ga zaupali vlagatelji, ni vložil v dogovorjene finančne naložbe in jim po dogovorjenem času ni vrnil glavnice niti jim ni izplačal dogovorjenih 12,74 odstotka letnega donosa. Eden od investitorjev, ki je v posle investiral 21.000 evrov, je pred časom pričal, da je od Skubeta nekaj mesecev v gotovini prejemal donos, nato pa so mu ostale le obljube. Skube je nekaj denarja sicer vrnil oškodovanim vlagateljem, del ga je vrnil drugim vlagateljem, vendar pa naj bi večino denarja porabil za lastne potrebe, med drugim tudi za jadrnico, lizing prestižnih avtomobilov in obnovo hiše. Ker je denar, ki ga je menda pridobil nezakonito, porabil za svoje potrebe, mu tožilstvo v obtožnici poleg goljufije očita tudi pranje denarja.
Na sojenju se prebijajo skozi dokumentacijo in berejo listine, med drugim tudi odločbe, ki jo je izdala Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) avgusta 2015. Obramba je sicer zahtevala ugotavljanje relevantnosti podatkov in metod, s katerimi je ta ustanova prišla do podatkov o izvoru in obsegu obdolženčevega premoženja. Za verodostojnost podatkov v dokumentu bi, je vztrajal zagovornik Luka Fabiani, morali angažirati izvedenca, saj bi le tako lahko ne le tožilstvo, ampak tudi obramba lahko pričakovala odgovore na vsa pomembna vprašanja, ki bi pokazala celotno sliko poslovanja Matjaža Skubeta.
Bistvena ugotovitev odločbe, ki so jo pripravili na Fursu, pa je, da so pri pregledu finančnega poslovanja Skubeta med letoma 2007 in 2011 ugotavljali izvor njegovega premoženja – gre za milijon in pol evrov –, vendar izvor ni bil pojasnjen, zato so mu odmerili 70-odstotni davek. Državi bi moral plačati 703.000 evrov davka skupaj z obrestmi, kar bi naneslo 731.000 evrov. Furs je tudi ugotovil, je Skube od 1,5 milijona evra 800.000 evrov porabil.
»Relativno razbremenjujoča« odločba Fursa
Poleg tega je Skube za petletno obdobje, ki ga je pod drobnogled vzela davkarija, dokazal le manjši del prihodkov, obenem pa so sredstva, ki jih je porabil za zasebno potrošnjo, presegala njegove prihodke. Finančna uprava je med ugotavljanjem dejstev zahtevala manjkajoče podatke in je Skubeta tudi pozvala, da dokaže izvor denarja, vendar, je zapisano v odločbi, nič od tega ni storil. Glavni vir zbiranja denarja pa so bili posamezniki, ki so želeli svoj denar vlagati v različne finančne instrumente, ki naj bi bili izjemno donosni. Tako je za enega od kreditov s pomočjo šestih ali sedmih vlagateljev zbral 200.000 evrov.
Ko je Furs raziskal način poslovanja Matjaža Skubeta, mu je izdal odločbo, ki je že pravnomočna, vendar ne izvršljiva, ker Skube nima premoženja oziroma je hiša, v kateri živi, pisana na njegovo mater. Zagovornik Skubeta je odločbo Fursa izpodbijal glede metodologije, vendar je kasneje ugotovil, da je za njegovega klienta »relativno razbremenjujoča«.
Osmoljenci krize
Druge listine, ki jih je sodišču dostavil Matjaž Skube, naj bi dokazovale različne naložbe, ki jih je uresničil. Tako naj bi s China Fundation izpeljal posel, pri katerem je bilo za tri milijone evrov provizije, spet drugje pa naložbo v hedge sklad, ki naj bi prinesel 2,8 milijona evrov dobička. Zato je obramba predlagala, naj v nadaljevanju kazenskega postopka – glavna obravnava se je začela januarja lani – zaslišijo tudi predstavnike podjetij, s katerimi je Skube takrat sodeloval.
Skube sicer vseskozi zavrača kakršnokoli krivdo. »Ne gre za nobeno Ponzijevo shemo, tu je šel denar namensko za naložbe. Vložena sredstva bodo v prihodnjih mesecih zagotovo vrnjena. Žal mi je, da se to ni zgodilo že prej. To so večinoma moji prijatelji, vsi skupaj smo osmoljenci krize,« je sicer ob začetku glavne obravnave na hodnikih sodišča zatrjeval Skube.
