»Varnostnega vidika ne gre zanemariti«

Ljubljana – Javnost od pristojnih institucij pričakuje jasne odgovore na vprašanja o begunski krizi in varnostnih razmerah, ki pa jih ni mogoče podati, saj so razmere nepredvidljive. Strokovnjak za varnostne študije pravi, da mora Slovenija zasledovati nacionalne interese in vzpostaviti ustrezen nadzor na državni meji, dokler EU ne najde ustreznih rešitev.

»Javnost od odgovornih institucij v državi upravičeno pričakuje jasne odgovore o načrtih in pripravljenih ukrepih na odzivanje o trenutni begunski krizi. Poudariti je sicer potrebno, da gre v konkretni situaciji za izredno dinamiko spreminjanja okoliščin, vendar je lahko odzivanje učinkovito in dovolj operativno, če so zadeve v osnovi zelo podrobno pripravljene,« pravi Denis Čaleta iz Instituta za korporativno varnostne študije, ICS–Ljubljana.

Pripravljenost policije je nehvaležno ocenjevati

Izpostavlja, da bo policija pri soočanju z begunci v prvi fazi nosila ključno vlogo, še posebej, ker je ena njenih bistvenih nalog varovanje državne meje, ki je hkrati v velikem delu tudi schengenska meja EU.

»Samo upamo, da se dosedanji mačehovski odnos vsakokratne vladajoče politike do policije ne bo odrazil v njeni nezmožnosti za obvladovanje razmer,« je povedal, in ob tem dodal, da je sicer zelo nehvaležno ocenjevati pripravljenost policije, saj je dinamika sprememb situacije tako velika, da popolne varnosti tudi še tako dobro delujoč nacionalno varnostni sistem ne more zagotoviti.

Po njegovih besedah so v osnovi obveščevalne in varnostne službe ter policija ustrezno pripravljene za obvladovanje neke še sprejemljive količine beguncev. Če se bo številka drastično povečala, pa o tem ni več tako prepričan, predvsem, ker bi se lahko pokazali vsi negativni dejavniki, ki jih je vladajoča politika izvajala, ko je sistemsko hirala vse te službe. Pristavil je še, da ne gre zanemariti pomoči, ki jo v takšnih kriznih situacijah lahko ponudi Slovenska vojska.

»Kadar govorimo o begunskih tokovih in krizah seveda vedno v ospredje postavimo humanitarni vidik. Vendar pa tukaj nikakor ne smemo zanemariti varnostnih aspektov, ki jih prinaša tako množična migracija beguncev,« opozarja Čaleta. Stanje, kateremu smo danes priča v Evropi, je varnostni vidik tega problema potisnil popolnoma v ozadje.

Včeraj je bil sumljiv vsak, danes nihče

Državne meje in mejna kontrola ne predstavljajo več zadostne garancije, da se preveri identiteto vsake osebe, ki vstopa EU. Splošni vtis je bil do nedavnega, da je želja vsake države, da čim prej transportira begunce od točke vstopa v njihovo državo do točke izstopa in jim omogoči nadaljevanje v smeri njihove cilje destinacije, ki je v večini primerov Nemčija.

Javnosti nikakor ne gre plašiti s pavšalno oceno, da naval beguncev s seboj pripelje tudi slabše varnostne razmere, a pripravljenost na povečano splošno kriminaliteto nikakor ni odveč. Čaleta opozarja, da se kriminal razpase predvsem pozneje, zaradi nezmožnosti integracije beguncev v trenutna okolja bivanja. Ne gre zanemariti niti radikalizacije, ki je bila, tako sogovornik, do včeraj ena glavnih groženj Evrope, s katero so se ukvarjale vse obveščevalne in varnostne službe. Pred časom so bile službe pozorne na vsako sumljivo osebo, zdaj pa se zdi, da so meje EU popolnoma odprte.

»Nihče se resno ne ukvarja z ugotavljanjem istovetnosti in kontrole oseb, ki prihajajo pred naš prag. Trenutna situacija ne more biti boljša priložnost za prehajanje vseh tistih struktur oseb, ki so še do včeraj predstavljale eno od največjih groženj nacionalne in skupne evropske varnosti.«

Sogovornik je sklenil, da mora Slovenija predvsem zasledovati svoje nacionalne interese in se ustrezno odzivati na vse spremembe v dinamičnem varnostnem okolju. Tako, kot se situacija odvija v tem trenutku, je praktično nujno, da Slovenija vzpostavi ustrezen nadzor nad svojimi mejami. »Če EU ne bo hitro našla ustreznih odgovorov in soglasja o prerazporejanju bremen, bo potrebno sprejeti dodatne ukrepe nadzora nad celotno državno mejo. Drugače bo obremenjenost Slovenije s številom beguncev tako velika, da bo predstavljala resno tveganje za normalno funkcioniranje naše družbe. Ob poudarku humanitarnosti pa vsekakor tega procesa ne moremo gledati v črno beli sliki, saj je velika večina teh beguncev prej ekonomskih migrantov, kakor pa beguncev, katerih slike se še zelo živo spomnimo v času balkanske morije.«