»Na začetku julija 2014 je bila policijska uprava Nova Gorica obveščena o neznanih storilcih, ki izsiljujejo dva lastnika gostinskih lokalov na območju Nove Gorice. Na podlagi prijave so stekla opravila za identifikacijo storilcev. Z zbiranjem obvestil in drugimi policijskimi aktivnostmi je bilo ugotovljeno, da so trije neznanci od lastnikov lokalov zahtevali denar oziroma plačilo varščine in zagrozili, da se, če ne bosta plačala varščine, lahko kaj hudega zgodi v lokalu ali celo njima in njunim bližnjim. Neznanci so določili tudi rok plačila, v naslednjih dneh pa so sledile še grožnje po telefonu,« je o primeru povedal vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Nova Gorica Marino Pangos.
Izsiljevalca prijeli, ko je
Hkrati so novogoriški kriminalisti aretirali še dva državljana Srbije, stara 34 in 30 let, ki pa sta bila po dodatno zbranih obvestilih in opravljenih poizvedbah istega dne izpuščena na prostost. »Pri izročitvi denarja nista imela dejavne vloge. Vloge dveh soosumljenih sodelovanja pri kaznivem dejanju izsiljevanja z začetka julija 2014 novogoriški kriminalisti še preverjajo,« je povedal Pangos.
Glede na način izvrševanja teh kaznivih dejanj in to, da oškodovanci v veliko primerih zaradi izrečenih groženj ob takih izsiljevanjih tega pogosto ne prijavljajo, novogoriški kriminalisti ocenjujejo, da to nista osamljena primera. Policija sicer poskuša lastnike lokalov na različne načine motivirati, da bi ta kazniva dejanja vendarle naznanili policiji. Prek sektorjev kriminalistične policije na policijskih upravah po Sloveniji so gostinskim in drugim lokalom na območju posameznih policijskih enot celo poslali zloženke, v katerih jih pozivajo, naj prijavijo izsiljevanje. Če lastniki lokalov menijo, da se bodo z enkratnim plačilom izognili težavam, se namreč motijo, saj večinoma izsiljevalci od žrtve zahtevajo vedno več denarja, zato plačilo ni rešitev, opozarjajo.
Zaradi sprememb lastništva izsiljevanja manj
Na policiji so sicer za Delo pred kratkim povedali, da se izsiljevanja lastnikov ali najemnikov gostinskih lokalov oziroma »reketiranje« še vedno izvaja, a je po njihovem tega kljub vsemu veliko manj. Kriminalne združbe, ki so se ukvarjale s tem, so se preusmerile k drugim načinom »poslovanja«, ugotavljajo tudi v svojem letnem poročilu, iz katerega je razvidno, da je lansko leto policija obravnavala 216 primerov izsiljevanja, predlani pa 258. A v to statistiko je zajeto vse izsiljevanje, ne le »reketiranje« gostincev.
Leta 2012 je na primer policija obravnavala osem primerov izsiljevanja, ki ga je uvrstila v organizirano kriminaliteto, lani pa štiri. »Vzrokov za upad izsiljevanja gostincev je več. Deloma zaradi lastniškega prestrukturiranja lokalov, deloma zaradi prakse, ki se je uvedla z zakonom o organiziranju zasebnega varovanja, deloma pa je to rezultat dela policije, ki je v preteklih letih, ko je ta problematika dosegla vrhunec, z vrsto dejavnosti odkrila in prijela posameznike in skupine, ki so to počele organizirano. Dejstvo je, sicer nesprejemljivo tako za policijo kot tudi za družbo, v kateri živimo, da so nekateri lastniki lokalov preprosto pripravljeni plačati izsiljevano vsoto, da bi si s tem zagotovili nemoteno poslovanje, in sprejemajo to kot del poslovnega tveganja oziroma kot del posla.«
Tarča izsiljevalcev tudi bogatejši podjetniki
Načini izsiljevanja se po izkušnjah preiskovalcev zadnjih petnajst let niso veliko spremenili, je pa to ponavadi odvisno od tega, za kakšno obliko izsiljevanja gre – klasično izsiljevanje za pridobitev protipravne premoženjske koristi, pobiranje varščine od gostincev, spet povsem nekaj drugega je, če se storilci osredotočijo na bogatejše podjetnike in podobno. Tudi sredstva, ki jih storilci izberejo za dosego svojega cilja, ostajajo enaka. V prvi vrsti gre za grožnje in psihološki pritisk na posameznika ali njegove bližnje. V najmanj 30 odstotkih izsiljevalci grožnje podkrepijo z orožjem.













