Ljubljana – »Če bi jima bilo kaj hudega, bi lahko kadarkoli šli domov,« je glede dveh varušk na sodišču dejal sosed zakoncev Porić, ki sta obtožena, da sta deset žensk iz Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine pod pretvezo, da bodo v Sloveniji delale kot varuške, spravila v »suženjstvu podobno razmerje«.
Na tokratnem naroku na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča sta pričala dva soseda, ki poznata Fikreto in Damirja Porića. Vedela sta, da pri njiju delajo ženske z območja nekdanje Jugoslavije, in ena od njih, Ana, ni nikoli omenjala, da bi se ji dogajalo kaj slabega, je razložila soseda. Je pa tudi res, da z njo ni nikoli govorila na samem in da je ni nikoli videla, da bi sama odšla na sprehod, v mesto ali kam drugam, je dejala. Priča je ob neki priložnosti sicer opazila, da ima varuška podplutbo na roki, vendar je ni vprašala, kako jo je dobila. Ano, ki naj bi pri Porićevih skrbela za otroke, je sosed odpeljal tudi v bolnišnico, potem pa je prišla nova varuška, Ksenija. Sosed je takrat prvo varuško odpeljal na avtobusno postajo, da je odšla domov. »Ksenija se je oglasila pri nas in je povedala, da ji je težko in da ji nočejo plačati, sicer bi že odšla,« je razložil sosed. Po njegovih besedah je povedala, da jo je Fikreta ščipala in je zato imela na roki modrico.
»Potem pa mi je Fikreta rekla, naj pustim Ksenijo pri miru, sicer bom imel opravka s Cigani,« je še dejal sosed, ki je nasvet oziroma grožnjo upošteval. Porićeva je tudi prepovedala njegovi ženi, da bi se družila s Ksenijo. Vendar, je menil sosed, ženskam, ki so delale pri Porićevih, vendarle ni bilo tako slabo, saj je Ksenijo zvečer, ob enajsti uri, videl, kako je pred blokom kadila. Bil je celo zgrožen: »Otroke pa je pustila same!« Prav tako je vedel, da naj bi ženske kot varuške delale pri Porićevih za 300 evrov: »Če bi Ani ali Kseniji bilo kaj hudega, bi lahko kadarkoli odšli domov.«
Zakonca Porić, ki sta brezposelna in prejemata okrog tisoč evrov socialne pomoči, sta po očitkih iz obtožnice od leta 2013 v Slovenijo zvabila deset žensk, ki naj bi delale kot varuške. Večinoma so bile revne, v stiski, brez možnosti zaposlitve v domačem kraju in z željo po boljši prihodnosti. Obljubljala sta jim od 350 do 500 evrov na mesec, nastanitev in hrano. Toda v nasprotju s pričakovanji jih je pri Porićevih čakalo precej manjše plačilo od obljubljenega, nekatere so ostale celo brez plačila in se niso mogle vrniti domov. Kot deklice za vse so delale vse dni v tednu, več kot 15 ur na dan.
Tožilstvo dokazuje, da sta Porićeva poleg tega ženskam omejila gibanje, saj sta nekaterim vzela potni list, menda »za garancijo«, če bi se kaj zgodilo kateremu od otrok. Tožilstvo jima očita ne le verbalno, ampak tudi fizično nasilje. Varuške so med drugim spale na tleh, kadar sta zakonca imela dve varuški naenkrat, celo na balkonu.
Zakonca sta obtožena trgovine, Fikreti Porić pa tožilstvo očita še spolno nasilje, saj naj bi bila ena od nalog ženske, ki je pri njih živela tri mesece, spolno zadovoljevanje njenih potreb. Tožilstvo je za Fikreto Porić predlagalo devet let zapora in za Damirja pet let, če krivdo priznata, a tega nista storila.