Tiskane izdaje
Ljubljana – Zoran Vaskrsić, ki je zaradi prodaje hiše za vsega 124 evrov dolga na evropskem sodišču za človekove pravice dosegel, da mu je država izplačala 85.000 evrov odškodnine, je vpleten še v drugo sodno zgodbo, ki pa se je zanj končala precej manj ugodno. Na ljubljanskem okrajnem sodišču je bil namreč obsojen na pogojno zaporno kazen.
Zoranu Vaskrsiću so očitali dve kaznivi dejanji poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovne listine. Za vsako mu je sodnica Mojca Cigale Kršinar dosodila tri mesece zapora in na koncu izrekla osem mesecev enotne pogojne zaporne kazni z dveletno preizkusno dobo. Z odločitvijo sodišča ni zadovoljen, zato je že napovedal pritožbo in boj za pravico do konca – pa čeprav bo moral spet na evropsko sodišče za človekove pravice.
Anonimna prijava
Bilo je na začetku leta 2014, ko je Vaskrsiću direktor podjetja Kefo Vladimir Bangiev izročil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ta ga je vzel pod drobnogled po tistem, ko je dobil anonimno prijavo neke ženske, ki mu je po telefonu sporočila, da Vaskrsić po Žalcu »prodaja nafto in čistila, ki jih krade«. Prijavil ga je policiji, ker naj bi neupravičeno porabil 150 litrov goriva, kupljenega s službeno kartico konec leta 2013 in na začetku leta 2014, in ker naj bi leta 2011 ukradel mavčne plošče po suhi montaži v pisarnah Kefa na Letališki cesti v Ljubljani in decembra 2013 še stiroporne plošče po izvedbi izolacijskih del na Brnčičevi v Ljubljani.
Družina Vaskrsić je marca 2012 zaradi 124,38 evra dolga ostala brez strehe nad glavo, ko ji je sodišče zarubilo hišo in jo prodalo na dražbi. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Vaskrsić, ki se je na sodišču branil sam, je med sojenjem poudarjal, da ni kriv. Priče, je dejal pred izrekom sodbe, so povedale, da je v podjetju ostal del materiala in da je delal doma pri Bangievu. Kritičen je bil do sodne izvedenke Sanje Burnazović, češ da je pri izračunu porabljenega materiala pri obnovi pisarne na Letališki cesti »samo odštevala, nič pa prištevala«, četudi je, kot je nadaljeval, sam Bangiev potrdil, da bi bilo treba nekaj materiala prišteti. Trdil je, da je bilo na Letališki dejansko montiranih 651 kvadratnih metrov plošč, preostale pa doma pri Bangievu. Vprašal se je, zakaj je potem leta 2011, če je imel pripombe, Bangiev plačal račun. »Nobenega problema ni bilo, dokler me ni želel dati stran. In to je že večkrat prej poskušal,« je sklenil.
Umik dela obtožbe
Sodnica je izpoved Bangieva ocenila kot verodostojno, čeprav je vmes tožilstvo umaknilo del obtožnega predloga, v katerem je Vaskrsiću očitalo krajo goriva. Prav tako je verjela sodni izvedenki, ki je izračunala, da je bilo porabljenih le 440 kvadratnih metrov mavčnih plošč.
Vaskrsić si je tako prilastil za 731 evrov plošč (311,2 kvadratnega metra). Sodnica mu ni verjela, da bi preostale plošče porabil pri urejanju kuhinje pri Bangievu. Ker je takrat kot podjetnik izdal račun, da je bila opravljena montaža 780 kvadratnih metrov plošč, je poleg tega v poslovno listino vpisal lažne podatke. Pri objektu na Brnčičevi pa si je Vaskrsić, kot je še sklenila sodnica, od skupno 242 kvadratnih metrov stiropornih plošč prilastil za 94 kvadratnih metrov plošč. Da je ta presežek materiala ostal v podjetju, mu torej prav tako ni verjela.
