Tiskane izdaje
Dravograd – Štiri leta po tem, ko je avstrijski upravljavec hidroelektrarn na Dravi dvignil zapornice na hidroelektrarni Edling in Annabrücke ter proti Sloveniji poslal 26 milijonov kubičnih metrov vode, se proti Verbundu začenjajo prvi sodni postopki na slovenskih sodiščih. Številni posamezniki, podjetja in lokalne skupnosti bodo dokazovali, da bi lahko Verbund s pravilnim upravljanjem zapornic preprečil katastrofalne poplave v porečju Drave. Med tožniki je tudi država, ki je Verbundu ponudila rešitev po mirni poti.
Več metrov visok poplavni val, ki je drl po reki, je mnogim uničil vse, kar so imeli, zato se je lani novembra, tik pred iztekom zastaralnega roka, veliko njih odločilo za odškodninske tožbe. Obravnavata jih Okrožni sodišči v Slovenj Gradcu in Mariboru. Po besedah predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru Alenke Zadravec bosta v kar dveh gospodarsko pravdnih zadevah razpisana prva naroka za glavno obravnavo, v eni zadevi pa januarja prihodnje leto. »Glavne obravnave do zdaj še niso bile razpisane, ker je tožena stranka vlagala pritožbe proti sklepu o določitvi pristojnosti,« so pojasnili na mariborskem okrožnem sodišču. A Verbundu, avstrijskemu energetskemu gigantu, ni uspelo preprečiti, da se bodo slovenski oškodovanci lahko pravdali doma, v maternem jeziku. »Verbund v Sloveniji zadeve zavlačuje, a dolgo tega ne bo več mogel početi,« meni celovški odvetnik dr. Franz Serajnik, ki z ekipo treh slovenskih odvetnikov zastopa največ oškodovancev.
Koliko je vseh tožb, je težko oceniti, saj prizadete v poplavah zastopa več različnih odvetnikov in odvetniških hiš, ki svojih klientov v javnosti ne razkrivajo. »Lahko rečem samo to, da je tožb veliko,« pravi Petra Čas, predsednica Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, ki je zaradi kadrovske stiske kar pet od dvanajstih zadev, povezanih z Verbundom, odstopilo v reševanje mariborskim kolegom.
Dr. Franz Serajnik je na slovenskih sodiščih vložil tožbe za okoli petdeset oškodovancev, njihovi odškodninski zahtevki pa skupaj znašajo okoli pet milijonov evrov. Občino Dravograd in morda še koga v odškodninski tožbi proti Verbundu zastopa kranjska odvetnica Magda Vraničar. »Naš odškodninski zahtevek znaša milijon evrov,« je povedala direktorica dravograjske občinske uprave Dominika Knez. V nasprotju z Dravogradom, kjer je občina presodila, naj si ljudje sami izberejo odvetnika, ki jih bo zastopal v boju z Verbundom, so se v Vuzenici odločili, da to naredijo skupaj z občani s pomočjo odvetniške pisarne Grilc Vouk Škof. »Poleg občine se je sprva za tožbo odločilo še ducat posameznikov, a se je kasneje njihovo število zmanjšalo za polovico,« pravi vuzeniški župan Franjo Golob.
Država terja sezname tožnikov
Tako v Dravogradu kot v Vuzenici vlada veliko razočaranje, da lokalne skupnosti in posameznike v sporu s Verbundom ne zastopa državno pravobranilstvo, ki se je pozno, tik pred iztekom zastaralnega roka odločilo, da bo tudi država tožila avstrijsko podjetje za škodo na državni infrastrukturi, saj je hidrološka analiza slovensko-avstrijske komisije za Dravo pokazala, da na povečani pritok Drave v Slovenijo 5. novembra 2012 ni vplivalo le obilno deževje, pač pa tudi delovanje avstrijskih hidroelektrarn na Dravi. Kolikšno odškodnino terja država, državno pravobranilstvo ne razkriva. Glede na to, da je okrožnemu sodišču v Slovenj Gradcu pred kratkim naložilo, naj pošlje imena vseh tožečih strank in višino njihovih odškodninskih zahtevkov, morda še ni povsem padla v vodo možnost, da spor rešijo po mirni poti. Pričakovati je, da bi se, če bi se Verbund poravnal z državo, poravnal tudi v vseh drugih primerih. Serajnik, ki nikoli ni izključeval pogajanj za odškodnine, pravi, da je Verbund v mediacijo privolil, a se je od nje kmalu umaknil.
»Vztrajali bomo, da Verbund prizna krivdo za nenaden, visok val na Dravi, ki je v Vuzenici segal pet metrov v višino in poplavil dvaindvajset objektov. Verjamem, da bomo s tožbo uspeli. Boj bo težak, a pravici bo zadoščeno,« je prepričan vuzeniški župan Franjo Golob. »Utrpel sem milijonsko škodo. Ostal sem brez hiše in podjetja,« pravi Ivo Konečnik iz Dravograda, ki za poplave sokrivi tudi Dravske elektrarne. »Vsak kubični meter vode, ki jim steče čez jez, je zanje izgubljeni denar. Tako kot avstrijski upravljavec hidroelektrarn na Dravi tudi naš tiste dni ni imel praznih akumulacij,« trdi Konečnik in napoveduje, da bo pravico iskal na tujem, če je doma ne bo našel. Po tragediji se je upokojil, žena pa je pristala na zavodu za zaposlovanje. Mnenje nemškega izvedenca bo odločilno.
Nihče ni bil na naraslo vodo pripravljen, saj takrat še ni bilo izdano opozorilo ali napovedan alarm. Ponedeljkovo jutro, ki se je začelo vsakdanje, se je v nekaj urah spremenilo v pravo moro. Narava je udarila tako, kot še nikoli. Za prestani strah in za občutke nemoči ni odškodnine,« pravi dravograjska županja Marijana Cigala. Za sanacijo razdejanja, ki ga je za seboj pustila podivjana Drava, je od države dobila 34 tisočakov, njen vuzeniški kolega pa niti evra, a je z denarjem iz občinskega proračuna najprej pomagal najbolj prizadetim občanom, nato vsako leto zgradil še kakšen meter obrambnega zidu, če bi se še kdaj nanje zgrnile stoletne vode.
