Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav je Elena Pečarič s tem, ko je objavila z ustavo varovane osebne podatke predsednika društva distrofikov Borisa Šuštaršiča, izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, jo je višje sodišče oprostilo. V primeru Pečaričeve je okrajno sodišče namreč uporabilo napačen zakonski predpis, po ustreznem pa pregon ni možen.
Da je Elena Pečarič marca 2012 na javno dostopni spletni strani scribd.com res objavila sporne podatke, je v zagovoru tudi priznala, ob tem pa ves čas zatrjevala, da kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov ni storila, saj da predvsem niti ni vedela, da je takšna objava kazniva, branila pa se je še, da je želela s člankom med drugim spodbuditi pristojne ustanove, da raziščejo, od kod posamezniku toliko denarja. Sporna je bila objava lastninskega lista Borisa Šuštaršiča, z navedbo njegovega imena, priimka, datuma rojstva, naslovom stalnega prebivališča, iz katerega je izhajalo, lastnik katerih delov stavb in stavb v celoti je. Podatke je resda za potrebe izvršilnega postopka pridobila zakonito prek Geodetske uprave RS, a je v takšni obliki prepovedana javna objava.
V zagovoru je povedala še, da je za portal za-misli res napisala članek, idejo pa ji je takrat dal Rado Pezdir, ki je javno pozval, naj prijavi različna tovrstna dejanja. »Boris Šuštaršič je javna osebnost, v tistem času je opravljal deset funkcij, ki so med seboj močno prepletene in so v koliziji interesov,« je izpostavila. Branila se je še, da so bili oškodovančevi podatki objavljeni že na portalu udba.net. Dejanja ni obžalovala, da je Šuštaršič zoper njo vložil kazensko ovadbo, pa je ne preseneča, saj »jo že deset let toži, ona pa se uspešno brani«.
Okrajne sodnice Tanje Lombar Jenko ni prepričala, prav tako z ugovorom pravne narave niso bili uspešni njeni zagovorniki iz odvetniške družbe Čeferin, ki so izpostavili, da konkretna situacija omogoča arbitriranje organov pregona, ker jim je zaradi nejasnih ločnic prepuščeno, ali neko dejanje preganjajo kot kaznivo ali kot prekršek po zakonu o varstvu osebnih podatkov. Sodnica je Pečaričevo obsodila na pogojno zaporno kazen treh mesecev s preizkusno dobo enega leta. O navedbah zagovornika o nejasni ločnici med prekrškom in kaznivim dejanjem pa je zapisala, da je povsem jasno, da se to kaznivo dejanje stori z naklepom, prekršek pa je mogoče zagrešiti tako v krivdni obliki malomarnosti kot v krivdni obliki naklepa. »Zloraba pomeni, da ne gre morebiti za napačno obdelovanje osebnih podatkov v smislu zakona o varstvu osebnih podatkov, ampak za najbolj zavržna dejanja zlorabe osebnih podatkov,« piše v prvostopenjski sodbi.
Uporabili napačen zakon
A višje sodišče temu ni sledilo in se je strinjalo z obrambo, da je okrajno sodišče uporabilo zakon, ki ga ne bi smelo. Pečaričeva je namreč dejanje storila v času, ko je bil v veljavi še »star« kazenski zakonik, vendar je tožilstvo v obtožnem predlogu kaznivo dejanje pravno opredelilo po novem kazenskem zakoniku, saj ga je ocenilo kot milejšo za obdolženko. Sprememba je namreč »zožila polje izvršitvenih načinov zlorabe osebnih podatkov izključno na javno objavljanje ali posredovanje v javno objavo.« Stari kazenski zakonik je namreč posplošeno govoril o uporabi osebnih podatkov.
A to za ta primer ni bistveno. Višji sodniki so se sicer strinjali, da je na načelni formalni ravni novela kazenskega zakonika zožila obseg izvršitvenih načinov, zaradi katerega je zakon milejši, vendar je v primeru Pečaričeve nedvomno milejši stari zakon, po katerem je sploh ne bi smeli preganjati. Da je temu tako, je menil tudi zakonodajalec, ki je v noveli zakona pojasnil, da je zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov prekrivajo z zakonskimi znaki prekrškov po zakonu o varstvu osebnih podatkov, takšno stanje pa ni bilo ustavno skladno, saj je omogočalo arbitrarno presojanje vrste oziroma stopnje kršiteljev.
Namen zakonodajne spremembe je bil prav odpraviti to neustavnost. Ustavno sodišče je namreč že leta 2009 izdalo odločbo, v katerem je ugotovilo, da je hramba strelnega orožja ali streliva po izpodbijani določbi kazenskega zakonika vsebinsko enaka posesti orožja po zakonu o orožju, kjer je bila opredeljena kot prekršek. Glede na vse so višji sodniki sklenili, da ravnanja Pečaričeve ni mogoče označiti za kaznivo dejanje, zato so jo oprostili obtožbe, sodba pa je s tem postala pravnomočna. Vsi stroški postopka bremenijo proračun.
»Žrtev zalezovanja
