Višji sodniki razumeli šalo o Jankoviću in Fritzlu

Ljubljana – Povsem na glavo so višji sodniki obrnili sodbo ljubljanske okrožne sodnice Polone Herman, ki je Delovega novinarja Boruta Tavčarja obsodila na plačilo 1965 evrov zaradi razžalitve ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Po mnenju višjih sodnikov je tudi povprečen bralec primerjavo s Fritzlom razumel, kot je bila mišljena, torej v prenesenem pomenu. Zato so ga oprostili.

Več kot pet let je minilo, odkar je novinar Borut Tavčar v Delu pisal o sporni uporabi denarja javnih podjetij za financiranje projektov Mestne občine Ljubljana (MOL). »Vsi smo ena velika družina, je o odnosu med mestno upravo in Javnim holdingom Ljubljana, v katerega sklopu delujejo štiri javna podjetja, večkrat povedal ljubljanski župan Zoran Janković. V podjetjih se s tem ne strinjajo povsem, nekateri celo 'zlobno' namigujejo, da je imel tudi Josef Fritzl veliko družino, a je vprašanje, ali je bil del nje v kleti srečen,« je junija 2009 zapisal v uvodu besedila v rubriki Termometer Delove priloge FT.

Čeprav je Tavčarjev zagovornik Emil Zakonjšek Jankovićev »subjektivni občutek užaljenosti« pripisal nerazumevanju teksta, sta nerazumevanje pokazala tudi tožilstvo in ljubljansko okrožno sodišče, ki je novinarja obsodilo. »Primerjava je bila neprimerna, boleča in skrajno žaljiva in tudi Zoran Janković je povedal, da jo je razumel kot žalitev,« je oktobra lani ob izreku sodbe povedala sodnica Polona Herman. Zapis je ocenila za skrajno grob, žaljiv in poniževalen napad na župana ter negativno in podcenjevalno vrednostno oceno, ki ne more pomeniti ustavne pravice do izražanja. Po mnenju sodnice se je novinar zavedal, da so očitki na račun župana žaljivi, zato je brez dvoma ravnal z direktnim naklepom.

A ko so sodbo vzeli v roke višji sodniki, so pritrdili Zakonjšku, ki je od začetka zatrjeval, da je novinar znano kriminalno afero uporabil kot primerjavo, da se v velikih družinah, ki navzven delujejo popolnoma urejeno, lahko dogajajo temne pa tudi tragične zadeve. Strinjali so se, da je Tavčar figurativno primerjal odnos med mestno upravo in Javnim holdingom Ljubljana, kar je lahko razumel tudi povprečen bralec. Iz besedila izhaja, da je pisal o Jankovićevem delovanju v funkciji župana, ne o zasebnem življenju.

Treba je upoštevati tudi žanr

Ker v tem primeru ne gre za žaljivo vrednostno oceno, je po mnenju višjih sodnikov sicer odveč ugotavljanje, ali je novinarja vodil zaničevalen namen. Kljub temu so zapisali, da je sodnica Polona Herman svojo napačno odločitev precej posplošeno obrazložila. Višji sodniki so med drugim ugotovili, da novinar z županom ni bil v sporu, da je vselej korektno poročal o njem, da ton članka ni bil žaljiv, treba pa je upoštevati žanr, v katerem je pisal.

Janković je v tem primeru sicer sprva v svojem imenu in imenu MOL prek Odvetniške družbe Čeferin vložil zasebno kazensko tožbo, a jo je sodišče zavrglo, saj je edini pristojni tožilec državni tožilec – zapis se namreč nanaša na občinski organ in na uradno osebo. Pregon je nato prevzela tožilka Manja Prezelj, ki se je strinjala, da sta bila novinarjev edini namen ponižanje in zaničevanje župana, komentar pa da je žaljiv, zato je zoper Tavčarja spisala obtožnico zaradi razžalitve. Na sojenju je novinarja med drugim vprašala, ali se mu ne zdi, da bi javnost lahko informiral na bolj primeren način, Tavčar pa je odgovoril, da je šlo za hudomušno primerjavo, ki je po svoje odslikala odnose med javnimi podjetji in občino. Ni pa hotel s tem povedati, da je Janković Josef Fritzl oziroma takšen zločinec. To šalo je sicer slišal v javnih podjetjih, a je avtor želel ostati anonimen, ker se je zaradi županove dolge roke bal za službo.

Ker je bil s to sodbo novinar pravnomočno opran krivde, stroški postopka bremenijo proračun. Nepotrebni stroški pa so v tem primeru nastali tudi MOL, saj je občina že pred časom iz proračunskih sredstev poravnala 1200 evrov odvetniških stroškov vložitve tožbe za zastopanje občine.