Visoke odškodnine ne bo, ostali so jim le stroški

Ljubljana – V sodnem boju z državo je bila družba Detel Pet sprva bolj kot ne moralni zmagovalec, saj je od pričakovanih 210 milijonov evrov glavnice in še enkrat toliko obresti na prvi stopnji izbojevala nekaj manj kot tri milijone in pol odškodnine zaradi povzročitve poslovne škode. A so višji sodniki dali prav državnemu pravobranilstvu, ki je trdilo, da do denarnega obliža niso upravičeni.

Pred meseci se je na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča končalo maratonsko sojenje v sporu med družbo Detel Pet, ki je v lasti celjske Maksime, in Republiko Slovenijo. Maja 2001 je telekomunikacijsko podjetje proti državi vložilo tožbo zaradi propadlega projekta mobilne telefonije, saj je prepričano, da so s tem namenoma ovirali konkurenco, njim pa povzročili precejšnjo poslovno škodo.

Zahtevani znesek je bil vse prej kot zanemarljiv. Po izračunih tožnika so jim z odvzemom licence povzročili za približno 210 milijonov evrov škode, temu pa so pripisali še obresti, ki so se v vseh teh letih že zdavnaj dosegle glavnico.

Sodišče prve stopnje jim je na podlagi mnenja izvedenca ekonomsko-finančne stroke prisodilo slabe tri milijone in pol evrov glavnice in zamudne obresti. S takšno odločitvijo kajpak niso bili zadovoljni v družbi Detel Pet niti na državnem pravobranilstvu, ki je zastopalo interes države. Višji sodniki so dali prav slednjim, pritožbi tožene stranke niso ugodili in tožbeni zahtevek pred dnevi v celoti zavrnili.

Tožnik: Hoteli so tlakovati pot Mobitelu

Telekomunikacijski spor je nastal zaradi poteze takratnega ministrstva za promet in zveze, ki je sredi 90. let podjetju Detel Pet odvzelo oziroma razveljavilo že podeljeno dovoljenje za mobilno telefonijo GSM. S tem je ministrstvo z eno potezo pokopalo projekt celjskega podjetja, v katerega so nameravala, kot so na sodišču povedale tudi priče, vlagati velika slovenska in tudi tuja podjetja. Tožeča stranka je prepričana še, da je ministrstvo s tem tlakovalo monopol državnemu Mobitelu.

Na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča sta sredi aprila predlani pričala tudi Maks Bastl, lastnik Maksime, in Simon Zdolšek, takratni direktor družbe Detel Pet. Iz njunih besed je bilo mogoče razbrati, da je bil njihov vstop na trg mobilne telefonije GSM resen projekt.

Na začetku leta 1996 so imeli postavljenih že 14 delujočih baznih postaj, medtem ko je imel Mobitel menda samo mobilno postajo na tovornjaku. Ko so jim maja 1996 nenadoma in na presenečenje vseh odvzeli radijska dovoljenja, so pokopali projekt, v katerega so nameravali vlagati Istrabenz, Iskratel (Siemens) in finski Telekom. Trdijo še, da so bili iz konkurence izključeni, ker niso ustrezali takratni oblasti.

Sodni spis krožil od sodišča do sodišča

Po vloženi odškodninski tožbi je ljubljansko okrožno sodišče leta 2001 zahtevek v celoti zavrnilo, češ da ni bilo protipravnega dejanja države. Pooblaščenci podjetja so se obrnili na višje sodišče, ki je dolga leta mlelo in na koncu sklenilo, da se primer vrne na prvo stopnjo. Okrožno sodišče je tožbeni zahtevek tokrat zavrnilo s pojasnilom, da je primer v celoti zastaral. Celjsko podjetje je znova vse upe stavilo na višje sodišče, ki mu je dalo prav.

Višje sodišče je v pritožbenem postopku ugotovilo, da je sodišče prve stopnje, ko je presojalo protipravnost ravnanja tožene stranke, zmotno uporabilo materialno pravo. Ker je zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je drugostopenjsko sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje okrožnemu sodišču.

»V ponovljenem postopku naj se sodišče prve stopnje opredeli do vprašanja, ali je tožeči stranki nastala škoda, ki jo zahteva, in ali je podana vzročna zveza med škodo in ravnanjem tožene stranke,« je sklenilo višje sodišče. A se nič od tega ni zgodilo, saj je sodnica zadevo zaradi zastaranja zavrnila. Sledila je nova pritožba, prav tako uspešna. Detel Pet se je zato spet podal v bitko z državo.

Plačati morajo 18 tisočakov pravdnih stroškov

Drugostopenjski sodniki se niso strinjali z oceno zastaranja, zato so pritožbi (delno) ugodili. Tudi v delu, ki se nanaša na dobrih 210 milijonov evrov vredno odškodninsko tožbo skupaj z zamudnimi obrestmi.

Še pred izrekom sodbe na prvi stopnji je bilo jasno, da je tožbeni zahtevek v temelju upravičen, zataknilo se je le pri višini nastale škode. Za ta namen je sodišče najelo izvedenca ekonomsko-finančne stroke Tiborja Hrena, ki je imel vse prej kot lahko nalogo.

Na podlagi hipotetičnih ugotovitev je moral izračunati, kakšna škoda je nastala podjetju Detel Pet. A ta po zapletenih izračunih precej odstopa od tožbenega zahtevka. Ocenjuje, da znaša od 300.000 evrov do tri milijone evrov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Končno odločitev pa je prepustil sodišču.

Višji sodniki so se strinjali z obrazložitvijo sodišča nižje stopnje, zakaj jim ne pripada višja odškodnina, prav tako ne vidijo razlogov, zakaj bi morali postavljati novega izvedenca ekonomsko-finančne stroke, kot to piše v pritožbi tožnika. Pritrdili so državnemu pravobranilstvu, ki je v pritožbi zapisalo, da tožeča stranka ni dokazala škode, zaradi česar je delna ugoditev zahtevka sodišča prve stopnje napačna.

Detel Pet ne le da je ostal praznih rok, plačati mora še skoraj 18.000 evrov pravdnih stroškov.