Voduškov novinarski vir ostal brez honorarja

Slovenj Gradec – Pred senat tukajšnjega okrožnega sodišča sta včeraj stopila Stanislav Gaberc, ki je novinarju Vladimirju Vodušku priskrbel sporne Uniorjeve račune, in Jožko Gregorovič iz odvetniške pisarne Gregorovič-Pungartnik, kjer so za Voduška pripravljali fiktivno pogodbo o oglaševanju.

Stanislav Gaberc je pred sodiščem poskus kaznivega dejanja izsiljevanja že priznal in bil za to leta 2013 pogojno obsojen na 14-mesečno zaporno kazen. »Na sodišču sem priznal, da sem izročil dokumente,« je rekel Gaberc, ki je za sporne Uniorjeve račune od Voduška zahteval dva tisoč evrov honorarja. Vodušek mu je obljubljal, da bo ta denar dobil takoj, ko bo z Uniorjem podpisal pogodbo o oglaševanju. Ker te pogodbe ni bilo, se je Gaberc za honorar obrisal pod nosom.

Zanikal navedbe o izsiljevanju

Gaberc je zanikal navedbe Vinka Stiplovška iz Uniorjevega hčerinskega podjetja Rhydcon, da sta z Voduškom od Stiplovška terjala 15 tisočakov za poplačilo vira blizu vrha Uniorja, ki je Gabercu priskrbel sporne dokumente. »To ne drži. V moji navzočnosti Vladimir Vodušek kaj takega Stiplovšku ni rekel. Vprašal ga je samo, kdaj bo prišlo do podpisa pogodbe,« je na sodišču povedal Gaberc. Zatrjeval je, da z Voduškom nikoli nista zahtevala poslovnega sodelovanja ali celo grozila, da bosta v primeru, če do njega ne bo prišlo, sporne račune, ki naj bi predstavljali težavo ne le za družbo Rhydcon, pač pa tudi za Unior, objavila v javnosti. Za Gorazda Korošca Gaberc trdi, da je v ozadju ves čas nekaj igral, denar od računov za storitve, ki so bile plačane, ne pa tudi opravljene, pa naj bi si razdelil s Stiplovškom.

»Gorazd Korošec je bil v dilemi, kaj storiti. Svetoval sem mu samoprijavo, če so računi resnično sporni, kar je tudi storil. Poklical sem tožilstvo in šel z njim. S policijo pred prijavo na tožilstvu nisem kontaktiral,« je pred sodiščem pričal Uniorjev odvetnik Jožko Gregorovič. Povedal je, da z Uniorjem sodelujejo že petnajst let in da ga je takratni direktor Uniorja Gorazd Korošec poklical zaradi Voduška in mu naročil, naj ga sprejme ter posluša, kaj sploh želi.

Spremenil pogodbo zaradi prevelikih apetitov

»Vladimir Vodušek je povedal, da želi pogodbo o oglaševanju. Številke so bile visoke, okoli 360.000 evrov,« je povedal Jožko Gregorovič. Na vprašanje Voduškovega zagovornika Boštjana Penka, ali je Unior resnično želel, da bi z Info TV sklenil pogodbo o oglaševanju, je Gregorovič odgovori: »Ne. Žal.« Uniorjev odvetnik je pojasnil, da mu Vodušek nikoli ni grozil, da bo dokumente objavil, če do podpisa pogodbe ne bo prišlo. Ko je Gregorovič ocenil, da so Voduškovi apetiti preveliki, je osnutek pogodbe spremenil. Vse to je počel brez vednosti svojega sodelavca Jerneja Mlinariča, ki je v njegovi odsotnosti zaradi bolezni pogodbo pripravljal. Tako je ravnal, ker je menda hotel zaščititi mladega kolega. Na vprašanje zagovornika, ali je bilo njegovo ravnanje v nasprotju z odvetniško etiko, je Gregorovič zatrdil, da ne. Gregorovičevo pričanje je zelo razburilo obtoženega, ki ga je vprašal, zakaj laže oziroma kdaj je lagal: na policiji ali tokrat na sodišču. Predsednica senata takšnega vprašanja priči ni dovolila. »Sodnica, dovolite mi pravico do obrambe,« jo je pozival Vodušek. »Imate jo, ne smete pa je zlorabljati,« mu je odgovorila sodnica in mu zagrozila, da se bo branil s hodnika, če ne bo spoštoval sodnega reda.

Na naslednji obravnavi, ki bo 4. aprila, bo sodišče prek videokonference zaslišalo tajnega sodelavca policije številka 515 z imenom Rudi, v čigar nastavljeno past je Vladimir Vodušek padel julija leta 2012 na Trojanah v trenutku, ko je prejemal denar.