Tiskane izdaje
Krško – Sojenje Antonu Kralju iz Ljubljane, ki so ga spremljali številni zapleti, se je skoraj pet let po kaznivem dejanju končalo z obsodilno sodbo. Vsestranskega Kralja, kakor se je imenovalo njegovo podjetje, na zaključek sojenja ni bilo in tudi sicer se je izmikal sodišču. Če se ni izmaknil sam, pa ga včasih na sojenje ni bilo, ker je bil v uklonilnem priporu, pa tega na sodišču niso vedeli.
Sodnica Cvetka Ogorevc Sotelšek je v celoti sledila predlogu okrožnega državnega tožilca Bogdana Matjašiča in 48-letnemu Ljubljančanu Antonu Kralju določila tri leta in štiri mesece zapora, odvzela mu je zaseženo drogo ter naložila tudi plačilo stroškov postopka. Sodba še ni pravnomočna.
Kralj je kriv, ker je pred slabimi petimi leti le v dveh mesecih v dvaindvajsetih nakupih po pet, deset ali petnajst gramov od bratov Mirze in Admirja Šabanoviča kupil najmanj 235 gramov heroina.
Kralj je del kupljene droge prodal Sevničanoma Silvestru Mastnaku in Amini Souissi, ta dva pa naprej odvisnikom v Posavju.
Brata Šabanovič sta bila pred štirimi leti že obsojena vsak na šestinpolletno zaporno kazen, z njima pa tudi glavni odkupovalec in preprodajalec Jernej Jahn, ki je dobil leto zapora manj.
Poleg njih je bilo takrat obsojenih še sedem drugih trgovcev z mamili. Tudi Mastnak in Soussijeva sta bila še z drugimi sostorilci obsojena pred dobrimi štirimi leti, Mastnak je svojo 18-mesečno zaporno kazen že prestal.
V preiskavi priznal, nato pa se je izrekel za nedolžnega
Štiridesetmesečno zaporno kazen je tožilec Matjašič za Kralja zahteval zato, ker gre za večkratno prodajo skozi daljši čas, za najbolj nevarno drogo za zdravje ljudi ter za Kraljevo obsežno predkaznovanost, tudi v zvezi z drogami. »Bil sem kaznovan za nasilništvo in tatvine, ne pa za drogo,« je ugovarjal Kralj, ki je v preiskavi večino dejanj priznal, v postopku na sodišču pa se je izrekel za nedolžnega.
Povedal je, da je drogo večkrat dal prijateljem in je ni zaračunaval, sam pa da je na mesec porabil do petdeset gramov heroina in zanj porabil dobrih petsto evrov, kar ni bilo problematično, saj je v tistem obdobju kot podjetnik Vsestranski Kralj, ki se je ukvarjal z zaključnimi deli v gradbeništvu, zaslužil od tisoč petsto do dva tisoč evrov.
Na sodišču mu niso verjeli glede cene droge, ki se je v tistem obdobju gibala med 16 in 18 evri, v ulični prodaji pa še do štiri evre več, pa tudi glede količine nabavljene droge ne. »Šabanovičem je dokazano, da so prodali več droge in po višji ceni,« je ponazarjal tožilec. Kralj pa: »Lahko da jim je dokazano, a količina je absurdna in tudi nikoli nisem rekel, da sem kupoval pri Šabanovičih.« Tudi glede Kraljevega zaslužka je bil tožilec skeptičen, saj se obtoženi ni spominjal, pri kom je delal v tistem obdobju, davčne napovedi pa ni imel, ker je delal v glavnem brez računov.
Pritožil se bo
Tudi njegov zagovornik Boštjan Podgoršek, ki se bo na sodbo pritožil, saj je pričakoval oprostitev ali pa pogojno obsodbo, je vztrajal, da je Kralj drogo kupoval v glavnem zase, če je kaj prodal, pa je to storil po isti ceni kot jo je kupil, večkrat pa je tudi koga »počastil« z odmerkom. Na tožilčevo vprašanje, kako je lahko dragoceno drogo kar delil, pa je obtoženi odvrnil: »Če bi me tožilec poznal v zasebnem življenju, se mu to ne bi zdelo čudno.«
