Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko je Luksemburžan Jeannot Mersch v tragični prometni nesreči izgubil svojo 13-letno hčerko, je kot užaloščeni oče našel nov smisel v trudu oziroma boju za bolj varne ceste. Predsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR) se je te dni, ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč, mudil v Sloveniji.
Jeannot Mersch nam je zaupal, da se je nesreča, ki mu je življenje obrnila na glavo, zgodila leta 1993. Njegovo hči je na prehodu za pešce na poti v šolo zbil kombi, zaradi hudih poškodb se je njeno življenje na tako tragičen način prehitro končalo. Njegova izkušnja ga je spodbudila, da je uvidel, da je nekaj treba storiti za pomoč tistim, ki na ta način izgubijo svoje bližnje, zelo veliko pa da je treba storiti za to, da bi ceste, v mislih je imel takrat domači Luksemburg, postale bolj varne.
Boj za varnejše ceste in za večjo pomoč žrtvam prometnih nesreč je tako postal način, s katerim se je spopadel z bolečino ob izgubi hčere. Zato se je pridružil luksemburški organizaciji za žrtve prometnih nesreč, kjer je bil med letoma 1999 in 2015 tudi predsednik te organizacije. Leta 2004 se je pridružil FEVR, šest let kasneje, leta 2010, pa je bil imenovan za njegovega predsednika.
Boj za žrtve je njegovo poslanstvo
Mersch veliko potuje, v Bruselj in drugod po Evropi, kjer sodeluje v različnih delavnicah in predava na seminarjih o temi prometne varnosti. Med drugim je delegat delovne skupine Organizacije združenih narodov za promet. Je oče štirih otrok in mož, in ko se njegova žena pritožuje, da preveč potuje, jo vedno spomni, da to počne v spomin na njuno tragično umrlo hči in za svojo družino, je povedal za Delo.
Prepričan je, da je veliko njegovih kolegov, ki se bori za isti cilj kot on, z aktivizmom postalo močnejših, zato ga priporoča tudi drugim užaloščenim staršem ali tistim, ki so v prometni nesreči izgubili sorodnika ali prijatelja. »Tega ne zmore vsak, ampak pomembno je, da mi, ki se borimo za večjo varnost, to počnemo s strastjo,« pravi in dodaja, da sam to jemlje kot poslanstvo.
Mersch tovrstne organizacije, kot je pri nas Zavod Varna pot, zato označuje za zelo pomembne, saj lahko veliko storijo za žrtve že od prvega dne. Po njegovih besedah nihče ni pripravljen na to, da v takšni tragediji izgubi bližnjega, to se vedno zgodi nenadoma, človek pa potrebuje pomoč tako pri birokratskih zadevah kot tudi na psihološki ravni. Po njegovih besedah je zelo pomembno, da človek ve, da lahko poišče pomoč in kje jo lahko poišče. »V Luksemburgu smo imeli veliko srečo, saj nam je psihologe zagotovilo ministrstvo za delo in socialne zadeve, kar bi moralo biti na voljo povsod,« je pojasnil.
Prvi vzrok smrti mlajših od 45 let
Smrtne žrtve prometnih nesreč po besedah Merscha predstavljajo velik problem v evropskem in svetovnem merilu, v FEVR pa izpostavljajo, da gre za najpogostejši vzrok smrti mladih, predvsem moških, mlajših od 45 let, to pa je populacija, katere prispevek je tako rekoč najpomembnejši za celotno družbo. Ta ob tem nosi tudi velik strošek prometnih nesreč.
»Včasih se zdi, da se tisti, ki sprejemajo odločitve, torej politiki, ne zavedajo razsežnosti tega problema in dejstva, da se to lahko zgodi vsakomur, da se vsak od njih lahko, recimo, hudo poškoduje ali v nesreči izgubi bližnjega,« pravi Mersch, ki je zato prepričan, da je še bolj pomembno, da se sliši glas žrtev in da te postanejo bolj opazne.
FEVR je bil ustanovljen leta 1992 in letos praznuje 25 let obstoja, v njem pa je povezanih 21 različnih organizacij žrtev prometnih nesreč iz 15 evropskih držav. »Trudimo se pridobiti nove članice in vzpostaviti tovrstne organizacije v državah, kjer jih še ni,« pojasnjuje Mersch, ki je prepričan, da skupaj, denimo z izmenjavo dobrih praks, lahko storijo več za žrtve in večjo prometno varnost in zlasti za najbolj ranljive udeležence v prometu, kot so pešci in kolesarji, starejši in otroci.
»Naš dolgoročni cilj je vizija 0, torej da nekoč ne bi bilo žrtev prometni nesreč,« pravi in dodaja, da so se številne države, tudi Slovenija, pred leti zavezale, da število smrtnih žrtev do leta 2020 zmanjšajo za polovico. Mersch razume, da se ta problem ne bo rešil čez noč, temveč ga je treba reševati korak za korakom, kar se v Evropi tudi dogaja, vse glasnejši postaja tudi glas žrtev.
Mersch je ob obisku pohvalil napredek Slovenije na tem področju in spomnil, da je bila leta 2015 naša država zmagovalka v prometni varnosti kot evropska država, ki je storila največ na tem področju, čeprav je poročilo obenem omenjalo, da mora Slovenija še veliko postoriti, da ujame najvarnejše države.
