Z Brnika v mariborski pripor

Ljubljana/Maribor - Nekdanji direktor propadlega poslovnega sistema Dadas Davorin Sadar je danes okrog 12. ure v spremstvu varnostnih organov z letalom iz ZDA prek Amsterdama prispel na brniško letališče. Sadarjev prihod je potrdilo tudi pravosodno ministrstvo.

Za tajni prihod so mediji pravočasno izvedeli

Sadarja so v Slovenijo pripeljali v strogi tajnosti, saj niti pravosodno ministrstvo niti policija, po njihovih navedbah zaradi učinkovite izvedbe odredbe sodišča in varnostnih razlogov, podrobnih informacij o tej zadevi doslej niso posredovali. Tako čas in kraj prihoda Sadarja v Slovenijo nista bila vnaprej znana. Sadar, ki ni bil vklenjen, je v spremstvu policista v civilu takoj po izstopu iz manjšega letala, na katerem so bili tudi drugi potniki, vstopil v poseben avtobus. Nato pa so ga s policijskim vozilom odpeljali v pripor v Maribor.

Sadar leta 2000 pobegnil v ZDA

Kot je znano, je Sadar leta 2000 sredi sodnega postopka zoper njega zaradi zlorabe položaja in goljufije pri trgovanju z vrednostnimi papirji po tem, ko ga je sodišče izpustilo, češ da ni begosumen, skupaj s svojo družino pobegnil v tujino. Za njim se je izgubila vsaka sled do oktobra lani, ko so ga po naključju zaradi potečenega bivalnega vizuma v ZDA zaprli v teksaškem mestu Laredo. S plačilom varščine je Sadar, za katerim je razpisana mednarodna tiralica, neuspešno želel priti na prostost, saj je slovensko pravosodno ministrstvo takoj zahtevalo njegovo izročitev. Ameriški pravosodni organi so se tako odločili Sadarja izgnati v Slovenijo.

Sadar zaznamoval borzno trgovanje

Davorin Sadar in žena Danila sta družbo Dadas kot skovanko iz svojih imen ustanovila v začetku 90. let in sprva s sedeža v Trbovljah in nato v Mariboru dolgo dominirala na ljubljanski borzi, saj je Dadas v posameznih letih opravil tudi do petnajst odstotkov vseh borznih transakcij. Poslovanje so vseskozi spremljali večji in manjši škandali ter celo začasne ustavitve trgovanja z delnicami Dadasa, vendar je Sadarju vse do leta 1996 uspelo s spretnimi poslovnimi potezami in predvsem s prelivanjem kapitala iz ene povezane družbe v drugo, vse so namreč delovale v okviru poslovnega sistema Dadas, obdržati barko nad vodo.

In to zelo uspešno, saj je vrednost Dadasovih delnic in predvsem skladov vrtoglavo rasla. Številni vlagatelji so v sklade Rastko, Diver, Neli in Herman Celjski vložili vse prihranke, se celo zadolžili ali celo prodajali svoje nepremičnine. V sklade se je tako nateklo okoli 6,5 milijarde tolarjev, kar je bilo več kot polovica vseh naloženih sredstev v slovenskih skladih. Balon je počil zaradi odločitve agencije za trg vrednostnih papirjev, da odvzame licenco družbi za upravljanje Proficia Dadas in prepove nadaljnja vplačila v Dadasove sklade, saj je po novem posamezna DZU lahko upravljala največ s 3,5 milijarde tolarjev.

Kriva naj bi bila agencija za trg vrednostnih papirjev

Sadar je zato premoženje skladov prenesel na družbo Priom, ki je bila prav tako v lasti Dadasa, in družbo umaknil z borze. Upniki, med katerimi so bila tudi nekatera večja slovenska podjetja (Petrol je menda Sadarju zaupal okoli 240 milijonov tolarjev), so v strahu za svoj denar tožili agencijo za trg vrednostnih papirjev, o zadevi Dadas se je ukvarjala tudi komisija državnega zbora, agonija pa se je končala s predlogom za stečaj, ki ga je vložil dr. Egon Žižmond, sicer znan iz tako imenovane afere s kitajskimi študenti na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti. Vrednost Dadasove delnice je z 240.000 strmo padla na 200 tolarjev, zaposleni so po dolgotrajni stavki dobili delovne knjižice, v zadevo pa so se leta 1998 vključili tudi kriminalisti.

Davorinu Sadarju so očitali kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic in preslepitve pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Leta 1999 so ga zaprli. Med sodnim postopkom se je Sadar vseskozi branil, da nepravilnosti pri trgovanju ni bilo in da je za zlom Dadasa kriva odločitev agencije za trg vrednostnih papirjev, denar iz skladov pa da je "izpuhtel skozi trgovanje". Po odpravi pripora spomladi leta 2000 je bil za Sadarja odrejen hišni pripor in takrat so mu odvzeli venezuelski potni list z imenom Erad Radas, slovenskega pa so mu pustili. Nato so ukinili tudi hišni pripor, kar je izkoristil ter z ženo in otrokoma odpotoval v ZDA. Tam so se naselili v kraju Hot Springs, kjer so menda živeli s svojimi pravimi imeni, otroka pa sta hodila v šolo, vendar jih slovenska policija z Interpolovo tiralico kljub temu ni mogla odkriti.

Ženi izgnanstvo ni dišalo

Danila Sadar se je takšnega izgnanstva očitno hitro naveličala, saj se je z otrokoma marca 2001 vrnila v Slovenijo in izjavila, da je z možem pretrgala vse stike ter ga prijavila kot pogrešano osebo. Zaradi njenih vodilnih položajev v poslovnem sistemu Dadas so tudi proti njej sprožili sodni postopek zaradi zlorabe pravic. Obsojena je bila na dve leti zapora, vendar je vložila pritožbo, tako da sodba še ni pravnomočna. Za Davorinom Sadarjem se je nato izgubila vsaka sled, edina oprijemljiva informacija je bila, da menda v Huntington Beach v Kaliforniji vodi medmrežno podjetje CEO Concepts International. Sadarjeva ameriška odisejada se je končala oktobra lani, ko so ga pridržali v Laredu v Teksasu, ker mu je potekel vizum, slovenske oblasti pa so vložile zahtevo za njegovo izročitev.

V Mariboru ga čaka celica

In kdaj lahko pričakujemo nadaljevanje sodnega postopka? Po besedah vodje mariborskega okrožnega državnega tožilstva Elizabete Györkös bo primer nadaljeval tožilec Boris Marčič, ki je že leta 1998 sestavil obtožnico, vendar se bo moral celotni postopek začeti znova, saj je sodnica Stanka Firm Gavez, ki je vodila proces v letih 1999 in 2000, medtem odšla med odvetnike. Glede zastaranja nekaterih kaznivih dejanj je Györköseva dejala, da je za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic zagrožena kazen od enega do osmih let zapora; ker je postopek pred sodiščem trajal še leta 2000, bi zadeva zastarala šele leta 2010, absolutno zastarala pa šele leta 2016.

Drugače je z očitanim kaznivim dejanjem preslepitve pri trgovanju z vrednostnimi papirji; v času storitve domnevnega kaznivega dejanja je bila predvidena denarna kazen ali kazen do dveh let zapora (medtem se je zakon spremenil in storilca bi čakala kazen od enega do osmih let zapora), vendar bi bilo treba v sodnem postopku upoštevati milejšo kazen. Zadeve sicer ni mogoče prejudicirati, je dejala Györköseva, vendar je »dana možnost«, da Sadar zaradi zastaranja za to domnevno kaznivo dejanje ne bo več odgovarjal.