Tiskane izdaje
Slovenska vas - V Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni je minister za pravosodje Aleš Zalar z generalnim direktorjem Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Dušanom Valentinčičem in direktorjem zapora Dob Jožetom Podržajem danes odprl dva nova objekta s 174 posteljami.
»To ne pomeni, da si želimo več zaprtih ljudi, ampak izboljšujemo bivalni standard zaprtih in delovne razmere zaposlenih. Želimo obdržati primat med evropskimi državami z najmanj zaprtimi na število prebivalcev, stopnja demokratičnosti neke države pa se meri prav v ravnanju s tistimi, ki so prestopili mejo zakona,« je povedal Zalar.
Z novima objektoma na Dobu se bo Slovenija po besedah Aleša Zalarja lahko postavila v Evropi, saj večina enoposteljnih sob in vse drugo omogoča obsojencem največjo možno zasebnost, ki je zdaj v sobah s po 16 zaporniki nimajo, in več bivanja (pet ur namesto dveh) zunaj sob, čeprav so na Dobu obsojenci za najhujša kazniva dejanja.
»Ta kompleks je zgled dobre prakse za Slovenijo in tujino,« je poudaril Zalar. Kljub enoposteljnim sobam je izraba prostora v novih stavbah ekonomična, tudi zaradi elektronskega sistema povezave med obsojencem in osebjem pa nove zaposlitve ne bodo potrebne.
Dušan Valentinčič je poudaril, da bo odslej tudi manj možnosti za delovanje obsojeniškega podzemlja. Nova bloka bodo postopoma nastanili do konca leta, prvih 60 stanovalcev pa je že znanih.
Jože Podržaj je povedal, da je selitev prostovoljna odločitev zapornikov, osnovni kriteriji pa so urejenost posameznika in ne storjeno kaznivo dejanje ter dolžina kazni.
Novi stavbi v zaporu Dob sta stali skoraj 12 milijonov evrov in gre za eno večjih naložb države v tem mandatu. Izpeljana je bila skladno z eno prednostnih nalog o izboljšanju razmer v slovenskih zaporih.
V Sloveniji sta bila po drugi svetovni vojni zgrajena dva, pred 50 leti na Dobu in pred sedmimi leti v Kopru, zato so začeli uresničevati načrt na Dobu. V njegovem okviru so leta 2009 ustanovili tudi odprti oddelek Puščava za 17 ljudi.
Na Dobu zdaj prestaja zaporno kazen 510 obsojencev, od tega 432 na zaprtem oddelku, kar je 12 več od zmogljivosti zapora s precej boljšimi pogoji od dosedanjih.
Od slovenskih zaporov, ki so pred dobrim mesecem pridobili enoto za forenzično psihiatrijo v okviru psihiatričnega oddelka UKC v Mariboru, so zdaj najbolj kritične razmere v ljubljanskem.
Zalar in Valentinčič vidita rešitev v gradnji novega zapora. Ta je v načrtu že nekaj let, a ni denarja zanj, zato bodo poskušali rešiti ta problem z javno-zasebnim partnerstvom, za katerega je zanimanje.
Do takrat so omejili zgornje število zapornikov na 245 (pred leti jih je bilo tudi po 300), Zalar pa je za izboljšanje razmer v sedanjih prostorih omenil sprostitev režima za olajšanje življenja zapornikom.
Poudaril je tudi alternativne oblike prestajanja zaporne kazni, med katerimi je predvsem tako imenovani vikendzapor (obsojenci hodijo v službo ali šolo, v zaporu pa so v prostem času) zbudil zanimanje v evropskih državah.
