Sovražni govor: Z ostrimi besedami čez mejo zakonitosti

Ljubljana – Sovražni govor je zvesti spremljevalec družbenih kriz, ko zaradi slabše ekonomske situacije in napetosti v družb manjšine in s tem drugačnost postanejo strelovod za številne težave posameznikov. V Sloveniji smo imeli v zadnjih osmih letih največ opravka s sovražnim govorom v času mariborskih, vseslovenskih in drugih vstaj ter protestov, uperjenih zoper lokalno in državno oblast.

Policija je od leta 2007 do vključno lani obravnavala 322 prijav javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Prijavna točka Spletno oko je samo lani prejela 1290 prijav sovražnega govora, v 29 primerih so ocenili, da gre za domnevni sovražni govor in jih posredovali policiji. Največ ga je bilo uperjenega proti tujcem. Predvsem gre za spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Po prijavah izstopata leti 2012 in 2013 (bilo jih je 122 oziroma 37 odstotkov), ko je bila glavnina protestov po Sloveniji.

Za točilnim pultom in v državnem zboru

Sovražni govor je lahko zaznati tako v gostilni za točilnim pultom kot tudi v medijih in komentarjih pod članki na medijskih portalih. Ostre besede, ki močno spominjajo na sovražni govor, je mogoče slišati celo tam, kjer bi najmanj pričakovali – v parlamentu.

Evropsko sodišče za človekove pravice je pred kratkim v precedenčni sodbi odločilo, da so portali odgovorni tudi za komentarje pod članki. Ministrstvo za kulturo je to odgovornost že vključilo v spremembe medijske zakonodaje, ki je v pripravi.

V Sloveniji že od marca leta 2007 deluje informacijska prijavna točka Spletno oko, ki prejema anonimne prijave sovražnega govora in otroške pornografije na internetu. Njihova aplikacija je navzoča na vseh večjih medijskih portalih, kjer so pod članki omogočeni komentarji obiskovalcev. V tem času so obdelali več kot 13.500 prijav, samo v zadnjih treh letih so jih zaradi suma, da zapis vsebuje elemente sovražnega govora, ki se preganja po 297. členu kazenskega zakonika, policiji predali 166.

Spletno oko je lani od uporabnikov interneta prejelo skupno 1290 prijav. Ob tem opozarjajo, da se je leto prej zgodila pomembna prelomnica, saj je zakonodajalec možnost pregona omejil na primere, v katerih gre za neposredno ogrožanje javnega reda in miru. »Zaradi tega se je zmanjšalo tako število skupnih prijav kot tudi število tistih, ki smo jih posredovali policiji,« pojasnjujejo. Lansko leto v 40 odstotkih prijav Spletno oko ni zaznalo elementov sovražnega govora, v 30 odstotkih je bil to žaljivi govor, sledita pa neprimerni govor (deset odstotkov) in ogrožanje posameznika (trije odstotki). »Dodatnih 15 odstotkov primerov je bilo tako imenovanega družbeno nesprejemljivega sovražnega govora, pri katerem gre prav tako za hudo diskriminatorno komunikacijo, ki pa ne izpolnjuje vseh pogojev po 297. členu kazenskega zakonika,« še pravijo.

Od verske pripadnost do političnega prepričanja

Le v dveh odstotkih vseh prijav oziroma v 29 primerih so tudi sami ocenili, da gre za domnevno nezakonit sovražni govor, zato so jih posredovali policiji. »Če pogledamo samo tiste primere, ki smo jih v lanskem letu ocenili kot domnevne nezakonite, vidimo, da je bila natanko polovica sovražnega govora usmerjenega proti drugim narodom oziroma proti posameznikom zaradi njihove narodnosti,« je povedal Andrej Motl iz informacijske točke Spletno oko. V 14 odstotkih primerov je zapis vseboval domnevni sovražni govor zaradi verske pripadnosti, v prav tako 14 odstotkih proti Romom, v 11 odstotkih primerov je šlo za sovražni govor zaradi političnih prepričanj, sedem odstotkov je bilo usmerjenega proti istospolno usmerjenim in štirje odstotki proti drugim rasam.

Kako se boriti proti sovražnosti do drugačnosti? Motl poudarja, da je izrednega pomena širjenje razumevanja o razlogih za nastanek sovražnega govora in hudih posledicah, ki sta jih sovražni govor in stopnjevanje sovražnosti med različnimi družbenimi skupinami prinesla v preteklosti. »Zavedati bi se morali, da sovražni govor nikoli ne prinese rešitev, le nove probleme,« pravi.

Po njegovi oceni je ena izmed ključnih točk tudi usklajeno delovanje medijev in drugih oblikovalcev javnega mnenja pri obravnavanju primerov sovražnega govora. Spletno oko je v zadnjih petih letih podpisalo kodeks regulacije sovražnega govora z večino osrednjih spletnih portalov v Sloveniji. »Pomembno je, da s tem preprečimo, da bi se tisti, ki širijo sovražni govor, glede na spremembe moderatorskih standardov zgolj selili z enega na drug portal,« poudarjajo.

Politiki prispevajo k nerazumevanju

Pravih analiz kulture komunikacije na slovenskih spletnih portalih še ni, vendar nekateri po navedbah opažajo rahlo izboljšanje. Opazno naraščanje sovražnega govora in drugih oblik sporne komunikacije aplikacija Spletno oko zaznava takrat, ko politiki ali druge javne osebnosti s kontroverznimi izjavami ali dejanji razvnamejo strasti. »Ne nazadnje je po naši oceni zelo pomemben odnos politikov in drugih pomembnih akterjev v družbi. Minimalno, kar bi lahko od njih pričakovali, je, da se sami vzdržijo kakršnekoli oblike širjenja sovražnega govora. Kljub temu ni vedno tako, zelo problematična pa je tudi praksa, ko za sovražni govor nekateri politiki preprosto označijo govor, ki je usmerjen proti njim. S tem dodatno prispevajo k nerazumevanju problematike v družbi,« še pojasnjujejo.