Tiskane izdaje
Da Vukašin Jovović ni z ničemer dokazal, da je Slovenijo res zapustil le zaradi strahu pred maščevanjem, menijo tudi višji sodniki, ki so v roke po Jovovićevi pritožbi vzeli njegovo tožbo proti državi, ki jo je sodišče prve stopnje septembra lani zavrnilo. S skrivanjem v tujini se je Jovović le izogibal kazenskemu postopku, pripor tako povzročil sam in posledično izgubil pravico do odškodnine, so pritrdili ljubljanskemu okrajnemu sodniku Aljoši Žoržu. Da se je bal za življenje in zato pobegnil, so bile le njegove pavšalne navedbe, ki so ostale nedokazane, medtem ko je pravobranilstvo po drugi strani izogibanje postopku dokazalo tudi s predložitvijo več listin.
Poročali smo, da je bil Vukašin Jovović po več kot desetletju od srečanja z Mišem Vujičićem, domnevnim morilcem njegovega brata Vesa, ki je 4. novembra 1999 v ljubljanskem hotelu Bellevue komaj preživel srečanje z njim, leta 2010 pravnomočno oproščen poskusa umora.
Ker je v priporu preživel 108 dni, 21 ur in 50 minut, je od države terjal odškodnino. Kot je v tožbi zapisala njegova pooblaščenka Barbara Pia Hrovat, oprostilna sodba pomeni, da se je proti njeni stranki neupravičeno začel kazenski postopek, kar posledično pomeni tudi, da odvzem prostosti ni bil upravičen in zakonit. Za dan pripora je Jovović zahteval 80 evrov, skupaj 8720 evrov in zamudne obresti.
Na Brnik se je vrnil
Po mnenju sodišča niti dejstvo, da je po več kot dveh letih generalni državni tožilki in generalnemu direktorju policije poslal pismo, v katerem je zapisal, da je pobegnil zaradi strahu pred Vujičićem, ne more omajati sklepa o utemeljenosti pripora zaradi begosumnosti. Pri tem je sodišče opozorilo tudi na to, da je bil takoj po streljanju v stiku s kriminalistom in mu tudi povedal, kje je – ko pa je ta prišel tja, Jovovića ni bilo več tam, njegov telefon pa je bil že nedosegljiv.
Sodišče se je strinjalo, da njegov prihod na brniško letališče še ne pomeni, da bi bil namesto pripora dovolj že milejši ukrep. Bućo se je kljub razpisani mednarodni tiralici na letališču v Pragi vkrcal na letalo, s katerim se je vrnil v Slovenijo. Ob prihodu pri sebi ni imel nobenega dokumenta, niti vozovnice, sodišče pa je prepričano, da bi lahko kadar koli spet pobegnil, s tem pa spet onemogočil preiskavo. Njegova navzočnost, ker je bilo odrejeno izvedenstvo psihiatrične stroke, pa je bila nujna.
Sodišče ni upoštevalo njegovih navedb, da je natančno napovedal svoj prihod in predajo na letališču, saj je že v omenjenem pismu zapisal, da ne more in ne sme napovedati, »kdaj in kako bo prišel v Slovenijo«. Zaradi vseh teh okoliščin sodišče njegovega prihoda ni štelo za prostovoljno predajo.
Prvi je pištolo potegnil Vujičić
Bućo je med sojenjem za poskus umora trdil, da sta tistega večera z Mišem Vujičićem razjasnjevala, kdo je umoril njegovega brata Vesa, kdo še vedno nadleguje njegovo družino ter kdo sta bila maskirana in oborožena neznanca, ki sta januarja 1999 v koseškem lokalu Kresnička iskala Vujičića. Na koncu je zavrela kri in Vujičić je z besedami: »Ubio sam ti brata, ubit ću i tebe i svu familiju!«* potegnil pištolo, ki pa mu jo je Bućo, še preden ga je ustrelil, izbil z nogo. »V Bellevueju sem le reševal lastno glavo,« je poudaril. Tožilstvo meni, da je bil v svoji izpovedi v preiskavi bolj prepričljiv Vujičić, ki sojenja sicer ni dočakal, saj je padel pod streli napadalcev v ljubljanskem hotelu Lev leta 2003. A dokazi so šli bolj v prid Jovoviću, zato je bil oproščen.
»Mišo Vujičić ni bil angelček, ki je tam sedel in bil ustreljen, temveč je bil izjemno nevaren človek. Po mnenju kriminalistov je bil odgovoren za smrt več ljudi, moja stranka pa je nanj, potem ko je Vujičić prvi potegnil pištolo, streljala iz strahu,« je o Vujičiću takrat povedal zagovornik Luka Zajc.
*»Ubil sem tvojega brata, ubil bom tudi tebe in vso družino!«
