Tiskane izdaje
Za današnji predobravnavni narok je bilo zelo veliko zanimanje, saj je vandalizem in uničenje enkratne kulturne dediščine, ki so ga zakrivili trije Jeseničani pred skoraj petimi leti, tedaj povzročil veliko razburjenja in zgražanja.
Naj spomnimo, da je najprej iz Drage v Begunjah izginil kip z grobišča žrtev 2. svetovne vojne, nato kip, posvečen ustreljenim talcem v Mostah pri Žirovnici. V Zabreznici pri osnovni šoli so prijavili krajo doprsnih kipov pisateljev Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna, ki sta bila postavljena v aleji velikanov.
Razrezane kose so policisti našli v Ljubljani
V jeseniškem spominskem parku pa je izginilo kar šest doprsnih kipov, pisatelja Toneta Čufarja, narodnih herojev Jožeta Gregorčiča - Gorenjca, Matija Verdnika - Tomaža, Antona Dežmana - Tončka in Andreja Žvana - Borisa ter delavskega zaupnika in sodelavca OF Venclja Perka.
Policija je skrunitelje odkrila pri žaganju spomenika NOB na Belem polju pri Hrušici, kjer so že zažagali nosilce. Za 660 kilogramov brona je trojica Jeseničanov menda prejela 1500 evrov, razrezane kose, ki se jih niti približno ne bi dalo več sestaviti, pa so kriminalisti našli na eni izmed manjših zasebnih deponij v Ljubljani.
Občine so kmalu postavile nadomestke ukradenih kipov, na okrožno sodišče v Kranju pa so vložile odškodninske zahtevke, in sicer občina Jesenice v višini 10.282 evrov, občina Radovljica za 33.594 evrov in občina Žirovnica 39.116 evra. Občine so predlagale združitev kazenskega in odškodninskega postopka.
Obtoženim se ni zdelo vredno priti na sodišče
Za veliko tatvino so obtoženi Admir Horozović, Aleš Sefaj in Mirnes Hamzić, prikrivanja pa Zlatan Hašimović, Djemo Ramić in Nesib Brguljak, vendar se kar trem danes ni zdelo vredno priti v Kranj.
O tem, kje je Hamzić, njegov zagovornik Milan Krstić ni vedel povedati veliko, zato mu je sodnica Marjeta Dvornik razložila, da bo v prihodnje, če bo ocenila, da ni opravičljivega razloga, naročila prisilno privedbo njegovega varovanca.
Brguljak, ki živi v Bosni, prav tako ni opravičil izostanka, vse sledi pa so se izgubile za Zlatanom Hašimovićem, ki naj bi bil že lani odšel v Nemčijo, sodišče pa ga od 9. oktobra naprej išče s pomočjo policije.
»Ne morem kar v zapor.«
Trojica obtoženih je na predobravnavnem roku dejala, da razumejo vsebino obtožbe. Če bi priznali krivdo, bi tožilka Nadja Gasser Horozovića, po poklicu je administrator, vendar dela v jeseniškem Acroniju za 700 evrov plače, in Sefaja, po poklicu je obdelovalec kovin z dve in pol letno srednjo šolo in 700 evri plače, za eno leto in osem mesecev poslala v zapor, zraven bi jima določila še stransko kazen (ni povedala, kakšno). Ramić pa bi dobil pogojno obsodbo, in sicer osem mesecev zapora s poskusno dobo dve leti in stransko kaznijo 7000 evrov.
Po 10-minutnem premisleku je prvoobtoženi Horozović na vprašanje, ali prizna krivdo ali ne, odgovoril: »Če priznam ... Ne morem kar v zapor. Živim z upokojenim očetom, odkar je umrla mama, nimam denarja za zagovornika. Tistega, ki sem imel prej, sem moral odsloviti. Rad bi se posvetoval z odvetnikom.«
Sodnica Marjeta Dvornikova mu je zato odločno povedala, da za tako obtožbo ne potrebuje odvetnika in da naj samo pove, ali je kriv ali ni. »V tem trenutku ne morem reči,« se je izmotaval v jeseniškem Acroniju zaposleni Horozović, pri tem pa sta mu na pomoč poskušala priskočiti zagovornika soobtoženih. To je zelo uzjezilo sodnico in ju je zato okarala, da se ne smeta vmešavati.
Neodločni Horozović je tako končno dejal, da krivde ne prizna, enake besede pa sta minuto pozneje uporabila
tudi Aleš Sefaj in priučeni natakar z osnovno šolo Djemo Ramić, ki je izstopal s podatkom, da je njegova plača 3000 evrov.
Glavna obravnava je določena za 17. december.
