Tiskane izdaje
Edina zveza s svetom je bila dolgovalovna radijska postaja, s katero je imel nekaj tehničnih težav - okvara tunerske antene - in neizbežnih radijskih mrkov. S slovenskima radioamaterjema in prijateljema Marselom Marinškom in Urošem Fabjanom se je nazadnje pogovarjal prav 1. januarja. Od 26. januarja, ko so zadnjič videli poškodovano Lunatic s palube 199 metrov dolge tovorne ladje Aida švedske ladijske družbe Wallenius Wilhelmson na razburkanem Indijskem oceanu, 650 morskih milj zahodno od pristanišča Perth na zahodni avstralski obali, je minilo že tri tedne.
V tem obdobju, odkar so s švedske Aide (ladja je bila na poti v Melbourne, kjer je pristala 3. februarja zjutraj in še isti dan odplula v Kemblo, pristanišče v avstralski zvezni državi Novi Južni Wales), 1200 kilometrov zahodno od Pertha na visokih valovih opazili Šterkovo jadrnico s poškodovanim jamborom in brez žive duše na palubi, se v zahodni Avstraliji in na morju pred njo ni zgodilo nič, kar bi pripomoglo k iskanju pogrešanega pustolovca. Jureta Šterka v resnici sploh niso iskali, vsaj ne v dobesednem pomenu te besede.
Avstralska obalna straža oziroma državna služba za varnost na morju AMSA (Australian Maritime Safety Authorithy) je po intervencijah slovenskega zunanjega ministrstva in slovenskega veleposlaništva v Canberri (Slovenija trenutno nima veleposlanika, do imenovanja in prihoda novega vodi posle Gregor Kozovinc) podaljšala oddajanje poziva vsem tovornim ladjam, ki plujejo na območju, kjer so zadnjič videli jadrnico: naj bodo pozorni, in če jadrnico opazijo na valovih, naj jih o tem takoj obvestijo. Jure Šterk, ki je hotel svoje oceanske odisejade skleniti s tveganim jadralskim maratonom okoli sveta brez pristankov in v smeri zahod-vzhod, je prepuščen usodi.
Ali je lupinica, na kateri se je 25. decembra lani, 1800 kilometrov od zahodne avstralske obale, zlomila prednja jeklena pripona jambora, sploh še na gladini? Ko se je zgodilo, je bila dobrih 7000 milj pred ciljem v Taurangi spet obsojena na predčasen konec. V najbližjem avstralskem pristanišču Albany bi moral jadrnico spraviti v red in potem nadaljevati pot. Trmastemu Šterku se je to od 5. septembra 2004, ko je odplul iz Izole, zgodilo že desetkrat. Zaradi okvar na jadrnici je moral pristati v Trapaniju na Siciliji, Cagliariju na Sardiniji, Almerimaru in Benalmadeni v Španiji, v Gibraltarju, Arrecifeju na otoku Lanzarote, Las Palmasu na Gran Canarii, v Simonstownu v Južni Afriki, v Hobartu na avstralskem otoku Tasmanija in v Taurangi na novozelandskem Severnem otoku, od koder je prvič izplul 25. oktobra 2007, se 16. novembra vrnil in 19. decembra 2007 dokončno dvignil jadra.
Je bilo tretje jadranje čez Indijski ocean usodno za Slovenca z največ prejadranimi miljami, oceani in morji? Posadka švedske tovornjače Aida, ki je zadnja videla Lunatic z razdalje nekaj sto metrov, je v sporočilu avstralski obalni straži napisala, da so poškodovano jadrnico (poškodovan, delno podrt, a ne zlomljen jambor) nosili valovi in da na palubi niso videli žive duše. Ladja se ji v slabem vremenu, nevihti z močnim vetrom in pet- ali šestmetrskimi valovi, ni mogla približati. Napisali so še, da na krmi poškodovane jadrnice niso videli v kvader spravljenega napihljivega reševalnega splava, kar naj bi bil dokaz, da je zapuščena, njena posadka (Švedi seveda niso vedeli, da je bila v rokah enega samega moža) pa na morju v rešilnem splavu.
Mornarji z Aide so se motili, Šterk (o tem piše v zadnji knjigi z naslovom V modri neskončnosti) je imel rešilni splav v kabini pod palubo. »Če bi ga moral kdaj uporabiti, sem ga sposoben prinesti iz barke in spustiti v morje v 15 sekundah,« je zapisal Šterk, ki je v enem izmed zadnjih intervjujev odgovoril na vprašanje, katerega morja ga je najbolj strah: »Indijskega oceana. Južnega Indijskega oceana. To je zlobno morje s stalnimi prehodi hladnih front s severozahoda. Z močnimi vetrovi in visokimi valovi. Res zaguljeno morje. Zaguljeno kot sto hudičev!«
Če Lunatic ni šla na dno in bi jo morje proti zahodni obali Avstralije nosilo s hitrostjo ene morske milje na uro, bi bila Šterkova jadrnica lahko le še kakih 150 milj od obale. Če bi jo med nevihtami, ki so se vmes zvrstile, nosilo še malo hitreje, bi bili njeni ostanki že kje na zahodni avstralski obali, ki je dolga in redko naseljena.
Iz tiskane izdaje Slovenskih novic
