Ljubljana – Za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst, država v skladu z zakonom o ohranjanju narave izplačuje odškodnine. A so oškodovanci upravičeni do denarnega obliža le, če predhodno poskrbijo za zaščitne ukrepe, in sicer tako, da ravnajo kot dober gospodar in na svoje stroške naredijo vse potrebno, da premoženje obvarujejo pred nastankom škode. Ker rejca ovac, ki jima je krokar napadel jagnjeta, tega nista storila, odškodnine nista dobila.
Rejec je s tožbo od države neuspešno terjal 8708 evrov, vendar je vrhovno sodišče zavrnilo revizijo in v celoti pritrdilo odločitvi nižjih sodišč, da država ni odgovorna za škodo, ki so jo na jagnjetih in ovcah povzročili krokarji kot zakonsko zaščitene živali prostoživečiih vrst sesalcev in ptic. M. L. namreč ni preprečil nastanka škode, pa bi lahko, če bi ukrepal preventivno; ni ravnal kot dober gospodar in ni storil vsega, da obvaruje svoje imetje. Izvedenec, ki ga je sodišče angažiralo v postopku, je izpostavil dva možna ukrepa – sezonska jagnjitev v kombinaciji s kotitvijo v bloku s fizično zaščito visoko brejih ovac in mladih jagnjet ter povečan nadzor, na primer uvedba pastirja v obdobju jagnjitev ali pogostejšo navzočnost skrbnika na pašniku.
Krokarji nad jagnjeta
Vrhovni sodniki so zavrnili tudi revizijo rejca Z. K. glede vprašanja pravilnosti presoje odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo je imel zaradi napada krokarjev na komaj skotena jagnjeta na pašniku Zalisičina pri Jelšanah leta 2008 in 2009 (zahteval je 2343 evrov). Sodišče je poudarilo, da je rejec v skladu z zakonom upravičen do povrnitve škode le, če so izpolnjeni pogoji iz zakona, to pa je, da na primeren način kot dober gospodar in na svoje stroške naredi vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode. Če tega tudi na ta način ni mogoče preprečiti, lahko od ministrstva zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Mogoč in dopusten ukrep, ki sta ga nižji sodišči posebej izpostavili, bi bil, da bi rejec breje ovce zaprl v stajo za toliko časa, kot je potrebno, da novo skoteni jagenjčki niso več potencialni plen krokarjev. Po mnenju prvostopenjskega sodišča je bil namreč rejec zaradi njegove predhodne izkušnje, ko mu je država izplačala odškodnino zaradi škode na drobnici, povsem pasiven in ni storil ničesar, da bi preprečil ali zmanjšal škodo.
Po napadu medveda tetraplegik
Država sicer odgovarja tudi za škodo zaradi napada medveda, bližnjih srečanj voznikov z divjadjo, za drobnico, ki so jo razmesarile zveri, uničene čebelnjake, fasade in ostrešja, nad katere se je spravil detel, zelje, ki so ga izkljuvale vrane, ali koruzo, s katero so se mastili vrabci. Medtem ko je za upravljanje zavarovanih prostoživečih živalskih vrst pristojno ministrstvo za okolje in prostor, za divjad skrbi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Škodo zaradi divjadi na kmetijskih ali gozdnih kulturah je treba prijaviti krajevno pristojni lovski družini ali lovišču s posebnim namenom, škodo na delovnih površinah krajevno pristojni območni enoti zavoda za gozdove, škodo, ki so jo naredile zavarovane živali, pa agenciji za okolje. Če se oškodovanec s ponujeno odškodnino ne strinja oziroma pristojni organi ugotovijo, da do nje ni upravičen, jo lahko zahteva s tožbo.
Državno pravobranilstvo je od 2012. do lani prejelo 12 odškodninskih zahtevkov, letos do srede julija pa še dva. Višina odškodninskih zahtevkov v teh 14 zadevah znaša 278.503 evrov. »Od teh 14 prejetih zadev je 12 zadev zaključenih, pri čemer je v 11 pravobranilstvo odškodninske zahtevke zavrnilo, v eni zadevi pa oškodovanec ni sprejel poravnalne ponudbe in je zoper Republiko Slovenijo vložil tožbo. Tako na podlagi odškodninskih zahtevkov v predhodnih postopkih odškodnine niso bile izplačane,« pojasnjujejo na pravobranilstvu.
Kar zadeva tožbe, je pravobranilstvo od 2012. do 2016. v odgovor prejelo 17 tožb, letos do srede julija pa še dve. »Višina tožbenih zahtevkov v teh 19 zadevah znaša 335.573 evrov, nekatere od teh so že končane. V obdobju od 2012 do 2016 je namreč državno pravobranilstvo skupno končalo 21 zadev, v teh zadevah pa so tožeče stranke zahtevale skupno 932.099 evrov; pri tem se tožbeni zahtevki gibljejo od 519 evrov do 412.647 evrov v posamezni zadevi.« V slednji je bila tožniku, ki je zaradi napada medvedke pred desetimi leti postal tetraplegik, zaradi napada rjavega medveda 2015. prisojena odškodnina v višini dobrih 180.000 evrov in mesečna renta 670 evrov, pravijo na pravobranilstvu in dodajajo, da je morala Republika Slovenija na podlagi sodne poravnave ali sodbe od leta 2012 do 2016 odškodnino plačati v skupno 12 zadevah v višini 233.173 evrov, od tega 180.939 evrov samo v eni zadevi (omenjeni napad medvedke).
Trk z živaljo
Motoristu, ki je v tožbi zatrjeval, da ga je z motorja zbila štorklja, zaradi česar je padel in končal v obcestnem jarku s pretresom možganov in zlomom več vretenc ter uničenim motorjem, pa odškodnine ni uspelo iztožiti. Sodišče je pravnomočno zavrglo njegov tožbeni zahtevek za vračilo premoženjske škode (za motor, motoristično obleko, čevlje in čelado), ker v treh dneh po nesreči škode ni prijavil zavodu za gozdove, del zahtevka, ki se nanaša na nepremoženjsko škodo, pa je zavrnilo, saj ni mogel dokazati, da je z motorja padel ravno zaradi trka s štorkljo.
Bistveno huje se je trčenje z živaljo izteklo za motoristko, ki ji je pot prekrižal srnjak. Zaradi posledic nesreče je ostala tetraplegik. Od države in pristojne lovske družine je zahtevala odškodnino in rento, njena družina pa odškodnino zaradi posebno hude telesne poškodbe svojca. Vrhovno sodišče je pritrdilo nižjestopenjskima, da je za dogodek odgovorna samo lovska družina, ker ni pripravila študije o potrebi po postavitvi prometnega znaka in tudi ni zahtevala, da se znak postavi, kar ji sicer nalaga zakon o divjadi in lovstvu.
Motoristu, ki je med vožnjo po regionalni cesti trčil v divjega prašiča, ki je (v tropu) prečkal cesto, in pri tem utrpel hude poškodbe leve noge in roke, pa mora odškodnino plačati država. Poleg te je motorist tožil dve lovski družini, a je sodišče tožbeni zahtevek zoper lovsko družino zavrnilo že septembra 2015, oktobra lani pa je sodišče prve stopnje po temelju ugodilo tožbenem zahtevku proti državi in tožniku prisodilo 7247 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodba še ni pravnomočna.