Tiskane izdaje
Policisti in kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine nesrečnega dogodka, ko se je zastrupilo kar 15 udeležencev predavanja Boštjana Oštirja Konoplja, pozabljena rastlina prihodnosti v zdravilstvu. Prvi hitri testi izdelkov so pokazali, da je šlo za industrijsko konopljo, ki glede vsebnosti THC ni problematična, a gre sklepati, da so obiskovalci tako imenovane kukije (piškotke) iz nevarne indijske konoplje pač vse pojedli, tako da testiranje ni bilo mogoče. Na celjski policijski upravi so nam pojasnili, da morajo najprej počakati rezultate toksikoliške analize, da bodo lahko z gotovostjo govorili o vzrokih zastrupitve. Vse pa kaže, da preiskava teče v smeri omogočanje uživanja prepovedanih drog.
Tokrat v težave zašli starejši
Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je glede starostne populacije, ki je končala v bolnišnici, povsem jasen: »Preseneča me, da so poskušali tako nespametno prav starejši ljudje, za katere bi človek pričakoval, da bodo previdnejši in ne bodo pojedli vsega, kar jim nekdo ponudi. Glede na poročila v medijih niso zaužili malo te snovi, kar pomeni, da so nasedli preprostemu dejstvu, da se učinek konoplje, ko se zaužije v obliki kukijev, začne kazati šele po pol ure. Mnogi so neučakani in poskušajo z dodatnimi piškotki stvar pospešiti, kar stvar samo poslabša. Do zdaj je veljalo, da so predvsem mladi nepredvidljivi in da pogosto pridejo v težave, ker droge ne poznajo. Zdaj pa se je v past ujela tudi starejša generacija, ki ima zaradi kroničnih obolenj lahko veliko hujše težave kot mladi. Tokrat se je srečno končalo, lahko pa bi bilo huje, tudi kakšna smrtna žrtev.« Sogovornik se sicer ni postavil v vlogo razsodnika, saj dopušča možnost, da so uporabnike zavedli, toda po njegovi oceni vse to samo kaže na slabo poznavanje učinkov konoplje.
Da se zadnje čase v javnosti konoplja označuje le za vsemogočno zdravilno rastlino, zanemarjajo pa se posledice psihoaktivnih snovi, ki jo vsebuje, je tudi odgovornost medijev, ki dajejo prostor samooklicanim strokovnjakom, je kritičen Krek. »Konoplja ima tako kot vse psihoaktivne snovi tudi stranke učinke, med katere vsekakor sodi odvisnost od konoplje. Učinki pa so odvisni od zaužite količine. Od slabosti do občutka strahu, bruhanja in kome, pri čemer je potrebna intenzivna obravnava v bolnišnici. Konoplja ima terapevtski potencial in v Sloveniji je že mogoče predpisovati THC kot zdravilo.«
Pri spodletelem predavanju zbode v oči, da je delavnico o zdravilnih učinkih konoplje priredil nekdo, ki ima registrirano dopolnilno dejavnost v kmetijstvu, kar samo potrjuje opozorila strokovnjakov, da se ravno zaradi samooklicanih strokovnjakov dela velika škoda, tako za zdravje ljudi, ki brez vsakršne razumne distance nasedajo raznih zgodbam o pozitivnih učinkih konoplje, navsezadnje pa se zaradi šarlatanov zapira prostor za resnejšo razpravo o tem, da bi konoplja našla ustrezno mesto v medicini.
Pasti samooklicanih strokovnjakov
Sporno je, ko se razni zdravilci in predvsem tisti, ki že vrsto let marihuano uporabljajo v rekreativne namene, spuščajo na zapleteno strokovno raven, kar zadeva pozitivne in negativne učinke konoplje (zadnjih navadno niti ne omenjajo). Da ima ta zelena rastlina tudi nekatere zdravilne učinke, ne zanika niti klasična medicina, ni pa znanstveno dokazano, da bi, kot trdijo posamezniki, z njo uspešno zdravili vse od preprostih bolezni do rakavih obolenj.
»Odločno odsvetujem, da se uspešno zdravljenje rakave bolezni prekine v primeru, ko začne človek uporabljati pripravke iz konoplje, kupljene na črnem trgu. Tako imamo informacijo, da so posamezniki, zboleli za tumorjem testisa, zavrnili klasično medicinsko zdravljenje, ki je zelo uspešno, in se odločili za zdravljenje s konopljo, pa se je slabo končalo,« opozarja Krek. Kot dodaja, so študije sicer pokazale, da je zdravljenje raka z medicinskimi zdravili lahko uspešnejše ob hkratni uporabi preparatov iz konoplje.
Goreči zagovorniki uporabe konoplje v zdravilne namene s prstom kažejo na farmacevtsko industrijo, ki da zaradi želje po dobičku prek lobijev po vsem svetu kriminalizira konopljo. Milan Krek pravi, da so to stalno ponavljajoči se očitki, ki nimajo nobene resne osnove. Navsezadnje bi bilo za farmacevtska podjetja ceneje na trg poslati konopljo in s tem služiti, če bi imela res tako pozitivne učinke, kot pa milijone vlagati v raziskavo in razvoj zdravil. »Farmacevtska industrija se trudi, da bi iz aktivnih snovi, ki so v konoplji, proizvedla uspešno zdravilo,« je jasen sogovornik.
Slabo poznavanje
»Pri zdravljenju s konopljo je treba zelo dobro poznati medicinsko znanost in farmakodinamiko ter diagnostiko in spremljanje bolezni. Za vse to seveda pri samozdravljenju ni možnosti. Četudi poznamo konopljo, je še vedno težava odmerjanje, ki mora biti v terapevtski širini, pacient ne sme biti zadet. Ali je odmerek pravi, najbolje vesta bolnik in zdravnik.«
Skratka, za to področje se zdravniki usposabljajo daljši čas, da so lahko uspešni pri zdravljenju. »V Izraelu, kjer uporabljajo konopljo v vsakodnevnem zdravljenju različnih bolezni, opažajo, da več kot 40 odstotkov pacientov zapusti program zaradi negativnih stranskih učinkov. Ti so pri vsakem drugačni, tako po jakosti kot pogostnosti.«
Sogovornik je ob koncu sklenil, naj ljudje ne podcenjujejo škodljivih posledic uporabe konoplje, ki vsebuje THC. Ne zanika, da je konoplja v nekaterih primerih lahko zdravilna, vendar pri tem slikovito poudarja, da je zdravilen tudi derivat kokaina, prav tako je bil heroin razvit kot zdravilo.
